{"id":7,"date":"2022-06-23T11:00:30","date_gmt":"2022-06-23T09:00:30","guid":{"rendered":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/?page_id=7"},"modified":"2022-09-13T13:56:20","modified_gmt":"2022-09-13T11:56:20","slug":"vino-slo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/","title":{"rendered":"Vino na meji"},"content":{"rendered":"\n

01 \u2013 IZ<\/a> <\/a>GLAVE GRE V ZEMLJO<\/a><\/strong>

02 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/a><\/strong>
03 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/a><\/strong>
04 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/a>
<\/strong>05 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/a>
<\/strong>
06 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/a>
<\/strong>07 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/a>
<\/strong>08 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/a>
<\/strong>
09 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/a>
<\/strong>10 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/a>
<\/strong>11 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/a>
<\/strong>
12 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/a>
<\/strong>13 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/a>
<\/strong>14 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/a>
<\/strong>
15 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/a>
<\/strong>16 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/a>
<\/strong>17 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/a>
<\/strong>
18 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/a>
<\/strong>19 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/a>
<\/strong>20 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

01 \u2013 IZ GLAVE V ZEMLJO<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Skupina \u0161estih arhivov iz Slovenije in Hrva\u0161ke, ki se je delovno poimenovala SIHeR, je edinstven primer sodelovanja arhivov v \u0161ir\u0161i regiji. Dr\u017eavni arhiv za Med\u017eimurje, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Dr\u017eavni arhiv u Vara\u017edinu, Pokrajinski arhiv Maribor, Dr\u017eavni arhiv u Zagrebu in Zgodovinski arhiv Celje s projektom Vino na meji \/ Vino na granici predstavljajo \u017ee tretji projekt.<\/p>\n\n\n\n

Inovativen pristop razstave se prepoznava v konceptu ume\u0161\u010danja arhivskega gradiva v kontekst enotnega prostora. Arhivi predstavljajo vsebino na na\u010din, kot da meje med dr\u017eavama ni. Prav v nasprotju s tem, kar so prina\u0161ale nove okoli\u0161\u010dine, ko je meja spet postala zelo zaznavna.<\/p>\n\n\n\n

Projekt Vino na meji \/ Vino na granici je posve\u010den vinu, ki je kulturno mo\u010dno zvezano z zemljo in \u010dlovekom obravnavanega obmo\u010dja. \u010ceprav modeli ozna\u010devanja in potro\u0161nje vina danes v najve\u010dji meri izkazujejo zelo nacionalno zamejeno sliko, lahko na terenu ugotovimo, da tako na slovenski kot tudi na hrva\u0161ki strani meje pridelujemo in konzumiramo zelo podobno vino, kar je zagotovo v prvi vrsti rezultat skupnega zgodovinskega izro\u010dila, pa tudi sodobnih trendov. Sicer obstaja nekaj primerov, ko so se zdru\u017eevale surovine in znanje z obeh strani meje, a so slednji komaj zaznavni v procesu promocije posameznih vinskih sort ali regij. Prej nasprotno, obi\u010dajen obiskovalec obmejnih krajev bo \u017ee streljaj od meje dobil predstavo, ki se bo vselej vezala na izumljeno podobo slovenskih ali hrva\u0161kih vin.<\/p>\n\n\n\n

Prav zato postavljamo sodelujo\u010di partnerji v projektu Vino na meji \/ Vino na granici obmo\u010dje pristojnosti izvajanja arhivske javne slu\u017ebe vseh \u0161estih arhivov v naracijo kot celoto \u2013 kot eno nami\u0161ljeno vinsko regijo. Kot se to odra\u017ea skozi pripoved arhivskega gradiva, je ta sicer zelo raznolika, a obenem tudi prepletena, primerljiva in, \u010de ho\u010dete, tudi komplementarna in navdihujo\u010da. Koncept pripovedi projekta sledi poglavjem, ki jih je navdihnila pesem kantavtorja Toma\u017ea Pengova: Rodovnik vina. Poglavja nizanja arhivskega gradiva sledijo tematikam od obdelave zemlje, vinogradov, kletarjenja do prodaje in konzuma vina.<\/p>\n\n\n\n

Virov za zgodovino raziskovanja vina nam v partnerskih arhivih zagotovo ne manjka, zato je glavni poudarek projekta vezan predvsem na predstavitev njihove raznolikosti. Manj si jemljemo prostora za interpretacijo in poglabljanje v njihovo vsebino, saj verjamemo, da prav slednje utegne podrobno zanimati druge, bolj specializirane uporabnike gradiva. Tu jim arhivi ponujamo roko. Projekt je klic k spoznavanju virov in klic k spoznavanju arhivov. Skozi predstavljeni mozaik odbranih vinskih impresij ponujamo vpogled v raznovrstne tipe arhivskega gradiva, od spisovnega gradiva upravnih, pravosodnih, gospodarskih, cerkvenih in zasebnih fondov do raznih tiskovin, geografskih kart, razglednic, fotografij na razli\u010dnih nosilcih, vse v ve\u010d jezikih, pisavah in medsebojnih kombinacijah. Predstavljeno gradivo obsega vse od starih srednjeve\u0161kih listin do vira, ki je nastal predv\u010deraj\u0161njim. Od najstarej\u0161ega predstavljenega vira ne razstavi je preteklo \u017ee skoraj \u0161eststo let. Ob novih spoznanjih pri odkrivanju bogastva virov o vinu, zvarjenih v starano, a obenem sve\u017eo \u00bbarhivsko zvrst\u00ab, vam privo\u0161\u010dimo obilo u\u017eitkov.<\/p>\n\n\n\n

02 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

I \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cesar Friderik III. osvobaja minorite pla\u010devanja dajatev za vinograd na Kumu, 1463<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0002_00005 Zbirka listin minoritskega samostana v Celju<\/em><\/p>\n\n\n\n

“Wir Fridreich von gots gnaden r\u00f6mischer kaiser\u2026”, Dunajsko Novo mesto, 30. september 1463. Cesar Friderik III. osvobaja vinograd na Kumu, ki so ga gvardijan Lenart in celjski minoritski samostan kupili od \u010devljarja Martina iz Celja, pla\u010devanja desetine in gornine vicedomskemu uradu v Celju. Zasavje (sploh pa Kum) danes zagotovo nih\u010de ve\u010d ne povezuje z vinogradni\u0161tvom.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za\u010detna stran vpisa gorskopravne posesti (vinogradi) v urbarju gornjeptujskega gospostva, 1622<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0070 Rokopisna zbirka, a. \u0161. 8, ov. 23, R-23, fol. 159<\/em><\/p>\n\n\n\n

Spodnja \u0160tajerska je \u017ee od nekdaj izrazito kvalitetno vinorodno obmo\u010dje, kar ne nazadnje dokazujejo tudi \u0161tevilni popisi gorskopravne posesti v urbarjih. Sogorniki oziroma zakupniki te posesti so morali gorskemu gospodu letno oddajati dajatev gornine, najve\u010dkrat dolo\u010deno koli\u010dino pridelanega mo\u0161ta ali vina. Gornjeptujski urbar iz leta 1622 je vsebinsko zelo podroben, saj vsebuje natan\u010den popis sogornikove gorskopravne posesti in njegovih letnih obveznosti, in sicer mej posesti, tipov zemlji\u0161\u010d (pove\u010dini je \u0161lo za vinograde, ponekod pa tudi njivice, sadovnjake ali gozd) ter podrobno razdelane gornine (v mo\u0161tu in denarju).<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 3<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pregled prihodkov in odhodkov mesta Vara\u017edin v letu 1570 in v za\u010detku leta 1571, ki ga je sestavil Ivan Zetkan, mestni uslu\u017ebenec (\u00bb\u017eupan\u00ab), 1571<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-2. Poglavarstvo slobodnog i kraljevskog grada Vara\u017edina, Radikalni arhiv XLV-736<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pregled prihodkov najprej navaja prihodke od vina, ki so imeli pomemben dele\u017e v mestnem gospodarstvu. Mesto je imelo svoje vinograde (Krezoica, Iglar\u0161\u010dak, Melnjak, Hovek), a je gornino pobiralo tudi od svojih kmetov. Tako je v letu 1570 iz omenjenih vinogradov pobralo 152 in pol vedra vina, z gornino, ki so jo pobrali od mestnih kmetov, pa 125 in pol vedra \u2013skupaj torej 278 veder in 6 pint (pribli\u017eno 9.000 litrov) vina. Tako nabrano vino so ve\u010dinoma prodajali vara\u017edinskim me\u0161\u010danom, a so ga uporabljali tudi za lastne namene \u2013 pri proslavah, volitvah za \u017eupana, z njim so tudi oskrbeli mestne uslu\u017ebence, kadar so zaradi opravka od\u0161li iz mesta in so kot pla\u010dilo za svoje delo ob hrani dobili \u0161e pija\u010do. Prevladovalo je belo vino, rde\u010dega pa ni bilo veliko, saj je v pregledu prihodkov in odhodkov omenjen le en sod z rde\u010dim vinom.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 4<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gorninski register, Kri\u017eovljan, 1639<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-1115. Obitelj Vragovi\u0107, 2.2.13. Popisi prihoda, kmetova i gornjaka<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vinogradni\u0161tvo je bilo pomemben del kmetijske proizvodnje, tudi v \u010dasu, ko so si ljudje s trdim delom prizadevali, da bi pridelali dovolj hrane za pre\u017eivetje. Kmetje, ki so obdelovali vinograde, so plemi\u010dem pla\u010devali dajatev, posebej imenovano gornina. Obi\u010dajno so jo pobirali ob koncu oktobra, torej kmalu po opravljeni trgatvi, ko je bilo \u0161e dovolj pija\u010de v kleteh. Pobrano gornino so vpisovali v register, v njem sta bila navedena ime posestnika in koli\u010dina vina, ki jo je moral kmet oddati.<\/p>\n\n\n\n

Med ohranjenimi dokumenti plemi\u0161ke dru\u017eine Vragovi\u0107, ki je imela v lasti posestvi Kri\u017eovljan in Maru\u0161evec, so tudi gorninski registri, v katere je dru\u017eina Vragovi\u0107 \u017ee od 17. stoletja vpisovala dajatve svojih kmetov, ki so obdelovali vinograde na omenjenih posestvih. Iz registra je razvidno, da so kmetje plemkinji Doroteji Boga\u010d pla\u010devali gornino od vinogradov na Prekorju (tu so Vragovi\u0107evi svojim kmetom tudi sezidali \u017eupnijsko cerkev), Strmem Bukovju, Gornjem vrhu, Selcih, Kri\u017ean\u010dih, Mikovi\u0107evem vrhu in Falini\u0107 Bregu, in sicer je \u0160imun Talan oddal \u0161est veder vina, Andrija Lukini\u0107 pet veder, Juraj Ferkula tri vedra, Juraj Horvat pa osem veder vina. Vedro je vsebovalo pribli\u017eno 33 litrov vina. <\/p>\n\n\n\n

I \u2013 5<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mo\u0161tna desetina, 1610<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1856 Gospo\u0161\u010dina Negova, a. \u0161. 110<\/em><\/p>\n\n\n\n

Desetina je pomenila, kot pove \u017ee ime, deseti del pridelka. Po navadi so jo pobirala gospostva, vendar pa so to pravico lahko imele tudi druge osebe (npr. duhovniki). Od vinogradov so pobirali mo\u0161tno desetino, torej sve\u017ee stisnjen grozdni sok \u010dim prej po trgatvi, kajti slabo kletarjenje je utegnilo kvarno vplivati na kvaliteto vina. Tudi koli\u010dina pobrane desetine je bila vsako leto razli\u010dna, saj je bil pridelek vsako leto druga\u010den, v\u010dasih pa\u010d dober in v\u010dasih slab.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 6<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gorske pravde sogornikov gospostva Negova, 1614<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1856 Gospo\u0161\u010dina Negova, a. \u0161. 371<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kadar je med zakupniki vinogradov prihajalo do manj\u0161ih sporov, so se le-ti re\u0161evali na t. i. gorskih pravdah, ki so se odvijale enkrat letno. V prisotnosti gorskega \u017eupana in pod predsedovanjem gorskega gospoda so lahko podali svoje prito\u017ebe. Najve\u010dkrat je \u0161lo za razne dolgove, prisvajanje posesti, \u0161kodo, ki jo je sosedova \u017eivina povzro\u010dila na trti, ali celo za oreh, ki je na sosedov vinograd metal senco in slab\u0161al pridelek.<\/p>\n\n\n\n

03 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

I \u2013 7<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Opis vinograda v vuzeni\u0161kem urbarju, 1662<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI PAM\/1813 Gospo\u0161\u010dina Vuzenica, a. \u0161. 1, fol. 9\u201313<\/em><\/p>\n\n\n\n

Jugovzhodna Koro\u0161ka in Dravska dolina sta lep primer obmo\u010dja, kjer se zaradi naravnih danosti nikoli ni razvilo vinogradni\u0161tvo v ve\u010djem obsegu. Skozi stoletja je ostajalo omejeno na posamezne vinograde, ki so jih tu in tam posedovali tam \u017eive\u010di plemi\u010di. V veliki ve\u010dini so tamkaj\u0161nja gospostva, \u017eupnije, samostani in plemi\u0161ke rodbine posedovali lastne vinograde v \u0161ir\u0161i okolici Slovenskih Konjic in Maribora. Tak\u0161en primer je tudi gospostvo Vuzenica, ki je posedovalo vinograd v okolici Maribora, ki je lepo opisan v ohranjenem urbarju gospostva Vuzenica iz leta 1662.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 8<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Darilna listina kralja Leopolda I., 12. avgusta 1671<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-HDA-645. Pavlinski samostan \u010cakovec, 3. Posjed Leskovec i beneficij Sv. Jeronima na brdu \u0160trigova, sig. 18. (kutija br. 1.)

<\/em>Kralj Leopold I. je pavlincem iz samostana sv. Helene v \u0160enkovcu blizu \u010cakovca daroval kapelo sv. Jeronima in zraven \u0161e kmetije, njive ter tri manj\u0161e vinograde. Beneficiji in posesti so ostali v lasti redovnikov do leta 1782, ko je bil pavlinski red ukinjen. Upravljanje teh in \u0161e drugih pavlinskih posesti (\u0160enkovec, Ma\u010dkovec, Knezovec in Zasadbreg) je nato prevzela kraljevska komora v Gradcu, leta 1802 pa dru\u017eina Kne\u017eevi\u0107. Zadnji \u010dlan rodu je bil Viktor Kne\u017eevi\u0107, izku\u0161en vinogradnik, ki je \u017ee ob koncu 19. stoletja kot prvi v tem delu Hrva\u0161ke organiziral obrambo vinogradov pred to\u010do in uporabljal v tistem \u010dasu sodobne \u0161kropilnice za \u0161kropljenje vinogradov.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 9<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kupoprodajna pogodba za vinograd na vinski gorici Stra\u017enik pri Ljutomeru, 1665<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0051 Zbirka listin, a. \u0161. 67, 1665 II<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vino iz ljutomerskega vinorodnega okoli\u0161a je bilo skozi zgodovino zelo cenjeno tudi v severneje le\u017ee\u010dih naseljih in pokrajinah, zato ne \u010dudi dejstvo, da so bili redni kupci te vinogradni\u0161ke posesti in vina tamkaj\u0161nja gospostva, samostani, \u017eupnije, gostilni\u010darji in drugi posamezniki. Med njimi tudi gra\u0161ki me\u0161\u010dan in lastnik gostilne Pri zlatem zajcu (Bey dem gulden Ha\u00dfen)<\/em> Hanns Fritz, ki je februarja 1665 od Katarine baronice Racknitz kupil vinograd na vinski gorici Stra\u017enik pri Ljutomeru.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 10<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160\u010ditno pismo za vinograd na vinski gorici Gori\u010dak v kajkavskem jeziku, 1781<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0051 Zbirka listin, a. \u0161. 183, 1781 IV 2<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vdova Katarina grofica Pata\u010di\u0107, rojena grofica Keglevi\u0107, kot skrbnica mladoletnih otrok in upraviteljica hrva\u0161kega imenja Vidovec, je izstavila Mariji Ceciliji Rebeki pl. Lendenfeld, rojeni pl. Pichl, \u0161\u010ditno pismo (oz. potrdilo o lastni\u0161tvu) za gorskopravni vinograd na halo\u0161ki vinski gorici Gori\u010dak. \u0160\u010ditno pismo je sicer bilo pravni dokument, s katerim je zemlji\u0161ki gospod svojemu podlo\u017eniku ali sogorniku pisno potrdil lastni\u0161tvo nad dolo\u010deno rustikalno ali gorskopravno posestjo, torej nad kmetijo, njivo, travnikom, gozdom, vinogradom ipd. Novi lastnik je zanj zaprosil ob priliki nakupa, zamenjave, dedovanja, vnovi\u010dne potrditve ali kak\u0161nega drugega na\u010dina pridobitve posesti. Za njegovo izstavitev je bilo treba pla\u010dati dolo\u010deno pristojbino.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 11<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kapela sv. Jurija in na\u010drt raz\u0161iritve mestnega pokopali\u0161\u010da sv. Jurija na sosedne vinograde, Zagreb, 1824<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-1. Poglavarstvo slobodnog kraljevskog grada Zagreba, 2.1. Upravni spisi Poglavarstva, sig. 1300<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na zemljevidu so prikazani staro gornjegrajsko pokopali\u0161\u010de okoli kapele sv. Jurija in tri parcele pod vinogradi v lasti dru\u017ein Karni\u0107, \u0160nelec in Kru\u0161ec. Na za\u010detku 19. stoletja je bilo pokopali\u0161\u010de \u017ee pretesno, zato so oblasti na\u010drtovale, da njegovo povr\u0161ino pove\u010dajo z odkupom okoli\u0161kih vinogradov. Ko so pozneje odprli pokopali\u0161\u010de na Mirogoju, so bili grobovi starega jurjevskega pokopali\u0161\u010da ekshumirani, ostanki pokojnikov pa prestavljeni na novo pokopali\u0161\u010de. Danes tam \u0161e vedno stoji kapelica, posve\u010dena sv. Juriju, ob sprehodu navzdol proti Tkal\u010di\u0107evi ulici pa so \u0161e vidni ostanki nekdanjih vinogradov.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 12<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zemlji\u0161ka knjiga minoritov, 1778\u20131814<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1802 Zbirka zemlji\u0161kih knjig gospo\u0161\u010din ter magistratov mest in trgov, a. \u0161. 479<\/em><\/p>\n\n\n\n

Struktura zemlji\u0161ke knjige je bila natan\u010dno predpisana, vendar je bila ureditev stvar iznajdljivosti posameznikov, ki so knjige vodili. Za gorskopravne posesti \u2013 torej vinograde, ki so jih zemlji\u0161ki gospodje oddajali \u2013, so bile nastavljene posebne zemlji\u0161ke knjige, v tej minoritski zemlji\u0161ki knjigi pa najdemo poleg obi\u010dajnih vpisov tudi lepe barvne ilustracije posameznih zemlji\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n\n

04 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

I \u2013 13<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Katastrski na\u010drt IV. gorskega okraja, 1858<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-19. Ured za katastar, Bre\u017eni kotar IV. Bergdistrikt, br. 12.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Prva katastrska izmera zemlji\u0161\u010d v Med\u017eimurju je potekala med letoma 1850 in 1860. Opravljalo jo je devet komisij. To je omogo\u010dilo tedanjim sodi\u0161\u010dem v \u010cakovcu, \u0160trigovi in Prelogu, da so njihovi zemlji\u0161koknji\u017eni oddelki za\u010deli delovati \u017ee leta 1857. Prikazani katastrski na\u010drt postavlja v sredi\u0161\u010de IV. gorski okraj, ki je obsegal naselja Dragoslavec, Hernjakov\u010dina, Lohov\u010dak, Prekopa, Ternov\u010dak, Vugri\u0161inec, Vukanovec in \u017delezna Gora. Na na\u010drtu je prikazan le del okraja z izrisanimi parcelami, stanovanjskimi objekti, vrstami kmetijskih kultur, prometnicami ipd. Videti je, da je bil okraj gosto prepreden z vinogradi.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 14<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izkaz vseh uporabnih zemlji\u0161kih povr\u0161in v Ob\u010dini \u0160trigova, 20. marca 1859<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-19. Ured za katastar, K.o. \u0160trigova opis me\u0111a 1857. \u2013 1913.<\/em><\/p>\n\n\n\n

V izkazu je podan zbirni pregled vrst in koli\u010din uporabnih zemlji\u0161kih povr\u0161in znotraj Ob\u010dine \u0160trigova, in sicer v starih merskih enotah \u2013 oralih in se\u017enjih. Na obmo\u010dju ob\u010dine so poleg njiv, travnikov, vrtov, sadovnjakov, pa\u0161nikov, gozdov in neproduktivnega zemlji\u0161\u010da obstajali tudi vinogradi. \u0160trigova le\u017ei namre\u010d med vinorodnimi gri\u010di, ki so znani po pridelavi \u017elahtnih vinskih sort. Po nekaterih mnenjih so vinsko trto na tem obmo\u010dju vzgajali \u017ee v \u010dasu Rimljanov.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 15<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u010drt obnove vinograda Antona Vrstov\u0161ka v Pi\u0161ecah na Bizeljskem, 1892<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0011 Okrajno glavarstvo in sresko na\u010delstvo Bre\u017eice, sig. J-35<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kot prilogo za pridobitev posojila za obnovo vinogradov, ki so utrpeli \u0161kodo zaradi trtne u\u0161i, so posestniki na upravne organe predlo\u017eili na obrazcu izpolnjen na\u010drt dela in stro\u0161kov.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 16<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bregovita ulica (danes Tomi\u0107eva ulica) v Zagrebu pred izgradnjo vzpenja\u010de, 19. stoletje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-857. Zbirka Ul\u010dnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 128<\/em><\/p>\n\n\n\n

Neko\u010d davno pred postavitvijo vzpenja\u010de je bila pod stolpom Lotr\u0161\u010dak speljana poljska steza, ki so jo v 18. stoletju spremenili v vijugasto pot skozi vinograde. Do izgradnje vzpenja\u010de so do pribli\u017eno tri \u010detrtine pobo\u010dja hriba vodile lesene stopnice na \u017eeleznem ogrodju, ki jih je projektiral znani urbanist Milan Lenuzzi.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 17<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bregovita ulica (danes Tomi\u0107eva ulica) v Zagrebu po izgradnji vzpenja\u010de, 20. stoletje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-857. Zbirka Ul\u010dnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 1532<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zagreb\u0161ka vzpenja\u010da je ena izmed najkraj\u0161ih \u017ei\u010dnih \u017eeleznic na svetu, ki so namenjene javnemu prometu. Dol\u017eina proge zna\u0161a samo 66 metrov, vzpenja\u010da pa pot prevozi v 64 sekundah. Danes obratuje vsakih deset minut. Je najstarej\u0161e prometno sredstvo v Zagrebu. Zagreb\u0161ka \u201cstara dama\u201d, kot jo pogosto ljubkovalno imenujejo, je simbol Zagreba. Sodi med deset turisti\u010dnih znamenitosti, ki jih je vredno obiskati v mestu.<\/p>\n\n\n\n

05 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

I \u2013 18<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinogradni\u0161ka posest dru\u017eine Kasimir v Vareji v Halozah, konec 19. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, \u0161t. 46<\/em><\/p>\n\n\n\n

Gosposka hi\u0161a, obdana z vinogradi, v ospredju pa fotografovi h\u010derki Elsa in Silvija Kasimir.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 19<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nabava cepljenk, 21. decembra 1957<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-186. Poljoprivredna zadruga \u0160trigova, VVPS \u0160trigova, Zapisnik i poslovni izvje\u0161taj, 879\/1957.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zadru\u017ena sadjarsko-vinogradni\u0161ka poslovna zveza \u0160trigova, s skraj\u0161anim imenom \u201cVino-jabolko\u201d, je 6. maja 1956 ustanovila devet kmetijskih zadrug \u2013 \u0160trigova, Preseka, \u017delezna Gora, Gornji Mihaljevec, Lopatina, Prekopa, Martin na Muri, Selnica in Macinec \u2013 ter eno kmetijsko gospodarstvo na gri\u010devnatem obmo\u010dju okro\u017eja \u010cakovec, tj. Sadno drevesnico in trsnico Vukanovec. Iz ohranjenih statisti\u010dnih podatkov je razvidno, da je bilo leta 1954 na obmo\u010dju okraja \u010cakovec 834 ha zemlji\u0161\u010d pod vinogradi, od tega jih je bilo 72 % v Ob\u010dini \u0160trigova.<\/p>\n\n\n\n

V dopisu po\u0161ilja Vinogradni\u0161ko gospodarstvo Jeruzalem zadru\u017eni zvezi \u0160trigova ponudbo za nabavo \u0161e dostopnih cepljenk mu\u0161katnega silvanca, \u017elahtnine in ranine. Ta dopis bi lahko bil povezan z namenom poslovne zveze, da postavi nove nasade ali obnovi stare vinograde. Iz poro\u010dila upravnega odbora o delu poslovne zveze \u0160trigova iz leta 1958 namre\u010d sledi, da je bila ve\u010dina dotedanjih nasadov s sadnimi drevesi in trto \u017ee starih. Del le-teh je bil v popolnem propadanju, del pa je pravkar rodil, vendar dose\u017eeni pridelek ni zadovoljil ne s koli\u010dino ne s kakovostjo. Zato se je poslovna zveza odlo\u010dila, da postavi nove nasade. Od na\u010drtovanih 30 ha nasadov je bilo leta 1958 realiziranih le 17,8 ha. Zgradili so novo vinsko klet in hkrati obnovili stare. V letu 1961 so za\u010deli z uresni\u010devanjem dvoletnega programa zasaditve 40 ha vinogradov na dru\u017ebenem zemlji\u0161\u010du. Do leta 1980 so nadaljevali z zasaditvijo10 ha vinogradov na leto.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 20<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Planta\u017eni vinogradi \u201cKlinec\u201d, Vinica, 1962<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-974. Zbirka fotografija, 1.10. Op\u0107ina Vinica po\u010detkom \u0161ezdesetih godina, sig. 19<\/em><\/p>\n\n\n\n

Gri\u010devnata pokrajina in zmerno celinsko podnebje v ob\u010dini Vinica sta \u017ee od nekdaj omogo\u010dala gojitev kvalitetne vinske trte. Naravne danosti je v 19. stoletju izkoristila dru\u017eina Bombelles, ki je buteljke z vinom belega pinota razpo\u0161iljala v Budimpe\u0161to, na Dunaj in v druga evropska mesta. Po drugi svetovni vojni je k razvoju vini\u0161kega vinogradni\u0161tva mo\u010dno prispevalo Kmetijsko gospodarstvo \u201cIvan\u010dica\u201d, ki se je leta 1964 pridru\u017eilo Zadru\u017enemu kmetijsko-\u017eivilskemu kombinatu Vara\u017edin. Leta 1954 so prenovili vinsko klet in na 14 oralih zemlji\u0161\u010d posadili vinsko trto, iz katere so pridelali 200 hektolitrov kvalitetnega mo\u0161ta. V naslednjih letih je Kmetijsko gospodarstvo \u201cIvan\u010dica\u201d posodobilo postopek proizvodnje in zasadilo planta\u017ene vinograde s trto, iz katere so pridelali po vsej nekdanji Jugoslaviji zelo znan vini\u0161ki rizling.<\/p>\n\n\n\n

Tudi danes je Vinica znana po \u0161tevilnih vinogradih, v katerih pridelujejo razli\u010dne vrste vin \u2013 ve\u010dinoma rizling, sauvignon, rumeni mu\u0161kat, beli pinot, traminec in v manj\u0161i meri zeleni silvanec. Kako priljubljeno je vinogradni\u0161tvo na tem obmo\u010dju, pri\u010da tudi Zdru\u017eenje vinogradnikov Vinea Vinica, ustanovljeno leta 1999, ki vsako leto organizira vinsko razstavo, na kateri se s svojimi izdelki predstavijo vinogradniki iz Med\u017eimurske, Vara\u017edinske in Krapinsko-Zagorske \u017eupanije ter iz obmejnega obmo\u010dja sosedne Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 21<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Stari grad Celje z zasajenimi vinogradi na pobo\u010dju, ki je danes popolnoma poraslo z drevjem, okoli 1912<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/1274\/001\/013\/00008_00003 Zbirka razglednic in dopisnic<\/em><\/p>\n\n\n\n

Razglednica, odposlana leta 1912, prikazuje zanimivo situacijo, ki dokazuje, da je bil celjski Stari grad neko\u010d obdan z vinogradi z vseh strani, ne le na \u0161e danes vinogradni\u0161ko aktivni ju\u017eni strani.<\/p>\n\n\n\n

I \u2013 22<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obnova vinograda nasada Osnovne \u0161ole Bizeljsko, 1994
<\/strong>SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 12\/367<\/em><\/p>\n\n\n\n

Danes neobi\u010dajen pojav, ko bi osnovna \u0161ola imela v lasti vinograd in skozi u\u010dne procese tudi aktivno seznanjala \u0161olarje z vinogradni\u0161kimi deli, izkazuje vpetost obmejnega obmo\u010dja Bizeljskega v kulturo gojenja vinske trte. Vsaj od leta 1959 je v okviru \u0161ole delovala tudi \u0161olska zadruga. \u0160olarji so se spoznavali z delom v vinogradu od obdelovanja in rezanja do trgatve, pomagali so pri stiskanju grozdja, opozorjeni so bili na nevarnost zastrupitve ob vretju mo\u0161ta, u\u010dili so se o prehranski in tr\u017eni vrednosti grozdja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

06 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

II \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Strah pred trtno u\u0161jo na Bizeljskem, 1890<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0011 Okrajno glavarstvo in sresko na\u010delstvo Bre\u017eice, sig. J-34<\/em><\/p>\n\n\n\n

Obnova vinogradov, obolelih za zelo invazivno trtno u\u0161jo, se je izvajala s cepljenjem trt iz dr\u017eavne trsnice na Bizeljskem. Franc Gregorev\u010di\u010d je po cepljenju v lastnem vinogradu zaznal nekaj oslabelih trt. Po pregledu izvedenca je bilo ugotovljeno, da ne gre za napad trtne u\u0161i. To je gospodarja iz Malega Vrha pri Globokem zagotovo pomirilo.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161alnik o povr\u0161inah vinogradov na obmo\u010dju dav\u010dne ob\u010dine Vara\u017edin Breg, oku\u017eenih s trsno u\u0161jo, 1890<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-16. Gradsko poglavarstvo Vara\u017edin, Redovni spis 1094\/1890.<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n

Prvi pojav trsne u\u0161i (filoksere) je bil zabele\u017een leta 1880 v Zagreb\u0161ki \u017eupaniji. Oku\u017eba se je nato hitro raz\u0161irila tudi v Vara\u017edinsko \u017eupanijo in tu do leta 1895 uni\u010dila \u017ee 90 % vinogradov. Vara\u017edinska \u017eupanija je decembra 1887 izdala odlok, naj v vseh okrajih oblikujejo \u201cfundacije za boj proti trsni u\u0161i\u201d. Kot prva \u017eupanija na Hrva\u0161kem je ustanovila posebno \u201cpoverjeni\u0161tvo za obrambo proti filokseri\u201d, njegova ustanovna seja je bila 16. novembra 1888. Poverjeni\u0161tvo je spodbujalo in izvajalo cepljenje trte na ameri\u0161ki podlagi, organiziralo predavanja in te\u010daje cepljenja, ustanavljalo trsnice ameri\u0161ke trte in te trse delilo ljudstvu za nadaljnjo pridelavo. K poverjeni\u0161tvu so se priklju\u010devali in ga finan\u010dno podpirali vsi okraji Vara\u017edinske \u017eupanije. Mestna ob\u010dina Vara\u017edin je sklep o pridru\u017eitvi k poverjeni\u0161tvu sprejela 8. februarja 1889 in ob tem prispevala 200 forintov. Najbolj kakovostne vinograde je mestna ob\u010dina imela na obmo\u010dju Vara\u017edin Brega (pisano tudi Vara\u017edinbreg). Iz vpra\u0161alnika, poslanega kraljevskemu statisti\u010dnemu uradu, izvemo, da so trtno u\u0161 na Vara\u017edin Bregu prvi\u010d opazili leta 1887 in da je bilo do konca septembra 1890 od skupaj 350 oralov tamkaj\u0161njih vinogradov uni\u010denih \u017ee 169 oralov.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 3<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ponudba gornjeptujskemu veleposestvu za nakup drevesnih in trtnih sadik, konec 19. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0009\/001 Herbersteinov arhiv \u2013 Gospostvo Gornji Ptuj, a. \u0161. 459, ov. 1164<\/em><\/p>\n\n\n\n

V zadnji \u010detrtini 19. stoletja je na \u0160tajerskem delovalo \u017ee precej ponudnikov drevesnih in trtnih sadik. Med njimi je bila tudi veleposest grofa Bardeaua, s sede\u017eem na gradu Kornberg, ki je, kar se trsov ti\u010de, prodajala sadike grozdja za vino (Kelter-Trauben) in sadike namiznega grozdja (Tafeltrauben).<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 4<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vestnik Poverjeni\u0161tva za obrambo proti filokseri Vara\u017edinske \u017eupanije, 1891<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jurinac, Adolf, ur. Viesnik Filoksernog povjerenstva \u017dupanije Vara\u017edinske <\/em>2, br. 1, Vara\u017edin, 1891.<\/p>\n\n\n\n

DAV\u017d. Knji\u017enica<\/em><\/p>\n\n\n\n

Protifilokserno poverjeni\u0161tvo Vara\u017edinske \u017eupanije je bilo ustanovljeno na pobudo velikega \u017eupana Radoslava pl. Rubida. V letih 1890 in 1891 je izdajalo strokovno publikacijo o filokseri, katerega urednik je bil predsednik poverjeni\u0161tva, biolog Adolf Jurinac. Na naslovni strani vestnika je pod osnovnimi podatki o publikaciji risba t. i. Alliesovih kle\u0161\u010d, ki so jih uporabljali pri cepljenju trte. S kle\u0161\u010di so razprli zama\u0161ek iz plute na dve polovici in v sredino vstavili oplemeniten cepi\u010d. Po nekaj mesecih so zara\u0161\u010deni cepi\u010d vzeli iz plute in ga pustili na zraku, da je olesenel.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 5<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Reklamni letak kotlarja Gustava Petroczyja, konec 19. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-574. Spisi raznih ustanova za razdoblje do 1945. godine<\/em><\/p>\n\n\n\n

Trtna peronospora se je za\u010dela \u0161iriti po Vara\u017edinski \u017eupaniji v osemdesetih letih 19. stoletja. Doktor znanosti Adolf Jurinac je v svoji publikaciji \u201cNje\u0161to o trsnoj i korunoj peronospori\u201d z<\/em>apisal: \u201cPeronospora je trsu bolj \u0161kodljiva kot trsna u\u0161 \u2026 S trsno u\u0161jo oku\u017een trs lahko \u017eivi \u0161e nekaj let, \u2026 medtem ko lahko peronospora uni\u010di vinograd \u017ee v nekaj tednih.\u201d Za za\u0161\u010dito pred peronosporo so priporo\u010dali \u0161kropljenje vinogradov s pripravki iz modre galice ali ga\u0161enega apna. Velika potreba po \u0161kropljenju vinogradov je \u0161la na roko kotlarskim obrtnikom, ki so pove\u010dali proizvodnjo \u0161kropilnic in jih s\u010dasoma tudi izpopolnili. Eden izmed vara\u017edinskih kotlarjev z velikim prispevkom k razvoju \u0161kropilnic je bil tudi Gustav Petrocsy. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je vodil kotlarsko obrt v Ozki ulici v Vara\u017edinu.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 6<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Klopotec v vinogradu dru\u017eine Kasimir, 1897<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, \u0161t. 102<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kasimirjeva fotografija njegovih treh otrok (Luigija, Silvije in Else) ter njihove prijateljice na klopotcu v dru\u017einskem vinogradu pred bli\u017eajo\u010do se trgatvijo.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 7<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ogled kvalitete grozdja v halo\u0161kem vinogradu, konec 19. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, \u0161t. 88<\/em><\/p>\n\n\n\n

07 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

II \u2013 8<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nakup ameri\u0161ke trte, Zagreb, 1900<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-4. Gradsko poglavarstvo Zagreb, 13. Pomo\u0107ni uredi, sig. 45468<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ameri\u0161ko trto so prinesli v Zagreb leta 1896. Zainteresirani vinogradnik je moral trse naro\u010diti. Omejitve pri \u0161tevilu naro\u010denih trsov ni bilo, a so naro\u010dilo zapisali v register, da so se izognili morebitnim nev\u0161e\u010dnostim pri prevzemu blaga. Vinogradniki so se zavezali, da bodo trse posadili v svojem vinogradu.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 9<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zlata \u010dastna diploma Vjekoslavu Leitnerju za vinogradni\u0161ke naprave, 1900<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-1112. Obitelj Leitner-Puszt<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na pobudo velikega \u017eupana Radoslava pl. Rubida je bila med 29. septembrom in 2. oktobrom 1900 v Vara\u017edinu na ogled razstava grozdja in sadja, ki so jo organizirali v po\u010dastitev zmage nad filoksero. \u0160tevilne \u010destitke so bile namenjene prav velikemu \u017eupanu, saj je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno \u017eupanijsko\u201dpoverjeni\u0161tvo za obrambo pred filoksero\u201d.<\/em> Poverjeni\u0161tvu je uspelo ponovno o\u017eiviti uni\u010deno vinogradni\u0161tvo. Razstavo si je ogledalo pribli\u017eno 15.000 obiskovalcev. Veliko zanimanje so vzbudile grozdne sorte portugalka, plemenka, \u201csvjetiljka\u201d, \u201cbela kozina\u201d, mu\u0161kat, \u201ckamenac\u201d, mirkova\u010da, slankamenka, beli imperial, <\/em>ranina, <\/em>kav\u010dina, <\/em>\u010drna volovina,debela \u010drnina, <\/em>zlasti pa krapinska kraljevina.<\/p>\n\n\n\n

Vjekoslav pl. Leitner, veletrgovec z \u017eeleznino, je razstavil stroj za obdelovanje vinograda in v skupini vinogradni\u0161kih naprav osvojil zlato diplomo. Ukvarjal se je tudi z za\u0161\u010dito vinske trte pred boleznimi, z Dunaja je nabavljal in prodajal kakovostne, lahke in prakti\u010dne Allweilerjeve \u0161kropilnice za \u0161kropljenje zoper peronosporo, oskrboval je vinogradnike z modro galico in amonijem ter jim svetoval glede zatiranja peronospore.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 10 <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Grafi\u010dni prikaz vzgoje trte, okoli 1900<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1700 Varia, a. \u0161. 39, ovoj 40<\/em><\/p>\n\n\n\n

Listi\u010di z ilustracijami razli\u010dnih na\u010dinov obrezovanja in vezanja trte so pridani bro\u0161uri \u201cRingen und Erfolge des Landwirtes, namentlich des Weinbauers\u201d, katere besedilo je napisal potujo\u010di u\u010ditelj Ivan Bele (1867\u20131924), ponem\u010deno Johann Belle, izdala pa jo je leta 1900 mariborska zalo\u017eba Wilhelm Blanke.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 11<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ornigova vinogradni\u0161ka posest in gosposka hi\u0161a na halo\u0161ki vinski gorici Gorca, nedatirano<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. \u0161. 7, ov. 64, \u0161t. 4<\/em><\/p>\n\n\n\n

II \u2013 12<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Okopavanje vinograda, \u0160marje pri Jel\u0161ah, 30. leta 20. stoletja
<\/strong>SI_ZAC\/1278 Fototeka Ciglene\u010dki \u0160marje pri Jel\u0161ah<\/em><\/p>\n\n\n\n

II \u2013 13<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trgatev, Seketin, prva polovica 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.7.<\/em> Album br. 23: Seketin<\/em><\/p>\n\n\n\n

V majhnem kraju Seketin, pribli\u017eno deset kilometrov ju\u017eno od Vara\u017edina, stoji na enem izmed gri\u010dev Vara\u017edin Brega dvorec iz 17. stoletja, pod njim, na pobo\u010dju hriba, pa vinograd. Posestvo je skozi stoletja ve\u010dkrat zamenjalo lastnike, med njimi sta bili tudi dru\u017eini Dra\u0161kovi\u0107 in Pata\u010di\u0107. Leta 1920 ga je odkupil sodarski obrtnik Rudolf Puttar, ki ga je kot poro\u010dno darilo namenil svoji soprogi Antoniji.<\/p>\n\n\n\n

Fotografijo so posneli med trgatvijo. Na njej so te\u017eaki z lesenimi brentami, njihovi otroci in v ozadju lastniki vinograda. Iz dnevnika opravil je razvidno, da je vinogradni\u0161ka dela na posestvu Seketin dnevno opravljalo tudi do dvajset te\u017eakov.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 14<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trgatev v \u0160marju pri Jel\u0161ah, 30. leta 20. stoletja
<\/strong>SI_ZAC\/1278 Fototeka Ciglene\u010dki \u0160marje pri Jel\u0161ah<\/em><\/p>\n\n\n\n

08 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

II \u2013 15<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trgatev v \u010centibi v Prekmurju, 1931<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1799 Zbirka gradiva mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na fotografiji iz leta 1931 so trga\u010di, ki so bili na trgatvi nekje v \u010centibi oz. \u010centibskih goricah. V ospredju so bosonogi otroci, ki v rokah dr\u017eijo glavo grozdja, mo\u0161ki in \u017eenske v ozadju pa dr\u017eijo kozarec mo\u0161ta. Nekateri odrasli imajo v rokah stekleni lij.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 16<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fotografija in zapis v \u0161olski kroniki \u2013 u\u010denci so se u\u010dili obrezovati vinske trse, 1934<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/0770 Osnovna \u0161ola Franca Le\u0161nika Vuka Slivnica pri Mariboru, a. \u0161. 10<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u017de od druge polovice 19. stoletja naprej je veljal predpis, da mora vsaka \u0161ola voditi \u0161olsko kroniko. Vanje je nekdo od u\u010diteljev vpisoval podatke o ustanovitvi \u0161ole, delu in razvoju \u0161ole ter o okoli\u0161\u010dinah, ki so pouk pospe\u0161evale oz. ovirale. V 20. stoletju so se zapisom pridru\u017eile \u0161e fotografije, zalepljene v kroniko.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 17<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Te\u017eaki trgajo grozdje, Seketin, 1941<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.4.<\/em> Ekonomija gospodarstva Seketin<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na dozorevanje grozdja vplivajo \u0161tevilni dejavniki, kot so lega vinograda in vrsta tal, temperatura ozra\u010dja, vinska sorta \u2026 \u010ce v poletnih mesecih prevladuje son\u010dno vreme, grozdje prej dozori. Na trgatev je pripravljeno, ko jagode vsebujejo zadostno koli\u010dino sladkorja in malo kisline. Trgatev grozdja je najbolje opraviti v suhem in toplem vremenu, po navadi zjutraj ali v popoldanskem \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

Na fotografiji so prikazani \u0161tirje te\u017eaki z oprtanimi lesenimi brentami, v katerih nesejo grozdje v klet na nadaljnjo predelavo.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 18<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ro\u010dno cepljenje trsov z no\u017eem, sredina 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0289 Jo\u017ee Vrabl, 1924\u20131981<\/em><\/p>\n\n\n\n

Trsje se goji s t. i. grobanjem in metodo gnojenke (\u201cKotteln\u201d). Novo zasajanje vinograda pa se lahko opravi tudi s trtnimi klju\u010di ali cepi\u010di. Divjake oz. ameri\u0161ke podlage so pridelovali v novoustanovljenih dr\u017eavnih in de\u017eelnih mati\u010dnjakih, korenjake in cepljenke pa v trsnicah. V okolici Ptuja so bile trsnice oz. poskusni nasadi in mati\u010dnjaki v Kr\u010devini pri Ptuju, na Vi\u010davi (1899) in Sv. Urbanu pri Ptuju, tj. Destrniku (1902). Na Bregu pri Ptuju in na Vi\u010davi je bila leta 1898 ustanovljena najve\u010dja de\u017eelna trsnica z 12 ha povr\u0161in, na njih je bilo zasajenih 6,5 ha mati\u010dnjakov z ameri\u0161kimi podlagami. Cepi\u010de za razmno\u017eevanje so dobivali iz vzor\u010dnih vinogradov.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 20<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Velimir Puttar sadi vinsko trto, Seketin, 1973<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.8.<\/em> Album br. 24: Seketin<\/em><\/p>\n\n\n\n

Posestvo Seketin so po smrti matere Antonije podedovali trije otroci, med njimi Velimir Puttar, agronomski tehnik, ki je vinograd vzdr\u017eeval z veliko predanostjo. Na fotografiji je prikazan, kako v ro\u010dno izkopano luknjo sadi vinski trs. Od vinskih sort je Velimir Puttar ve\u010dinoma gojil burgundec, portugalko in renski rizling.<\/p>\n\n\n\n

II \u2013 21<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jemanje vzorcev iz vinogradov kooperantov kr\u0161ke kleti (Zdravko Mastnak in Pirc), september 1987<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 1\/034<\/em><\/p>\n\n\n\n

09 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

III \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dogovor med ptujskim dominikanskim samostanom in predstavniki podlo\u017enikov ter sogornikov glede vinskih in \u017eitnih mer, 1574<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0051 Zbirka listin, a. \u0161. 37, 1574 XI 7<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zemlji\u0161ki gospodje so prihodke pogostokrat pove\u010devali tudi z ve\u010danjem mer za oddajo \u017eita in vina. Podlo\u017eniki in sogorniki ptujskega dominikanskega samostana so tovrstnemu pove\u010danju mer za oddajo gornine in vinske desetine leta 1574 nasprotovali. Malce pred martinovim omenjenega leta je bil vendarle sklenjen dogovor med samostanom in trinajstimi izbranimi zastopniki podlo\u017enikov in sogornikov gospostev ter imenj iz okolice Ptuja. Po dogovoru sta se obe dajatvi oddajali v vedru, ki dr\u017ei 16 bokalov in en maseljc stare gra\u0161ke mere.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Situacijski in gradbeni na\u010drt gradnje vini\u010darije z vinsko pre\u0161o na posesti Franca Rumpfa v Bresternici, 1858<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/0057 Okrajni urad Maribor, a. \u0161. 111, ovoj 16, fol. 848\u2013851<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 3<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mestna klet, Zagreb, 19. stoletje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-857. Zbirka Ul\u010dnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 297a<\/em><\/p>\n\n\n\n

Martinovo praznujemo 11. novembra, ko slovesno blagoslovimo mo\u0161t, da se spremeni v vino. Blagoslov mo\u0161ta spremljajo \u0161aljivi obredi, ki se razlikujejo od kraja do kraja.<\/p>\n\n\n\n

 \u201cMo\u0161tek! Blagoslovim te v vino, v imenu Bakha, o\u010deta vina, njegovega sina Martina in duha, iz katerega mo\u0161t kuha. Tu ima\u0161, mo\u0161tek, malo soli (doda malo soli), da nikogar nikdar zaradi tebe glava ne zaboli. Mir bodi za vedno s tabo, da bo\u0161 vedno poln \u017elahtnega vonja in okusa!\u201d<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 4<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gradbeni na\u010drt gradnje vini\u010darije na posesti Marije Haller v Selnici ob Muri, 1858\u20131859<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/0057 Okrajni urad Maribor, a. \u0161. 111, ovoj, 35, fol. 950\u2013954<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 5<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sodar pri pregledu in popravilu sodov pred trgatvijo v Halozah, okoli 1890<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. \u0161. 7, ov. 38, \u0161t. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 6<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Opravljanje mojstrskega izpita, 1863<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-260. Veliki ceh \u0160trigove, Popiszek onih koji vu plemeniti Veliki czeh strigovecski prichemsi od leta 1840. sztupili, jer nuter prijeti jeszu.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Po uspe\u0161no opravljenem prakti\u010dnem in teoretskem delu mojstrskega izpita za lesnega strugarja (tesarja), za katerega je izdelal pipo za leseni sod in pipo za kajenje, je bil Joseph Golenko sprejet v plemeniti veliki ceh \u0160trigove.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 7<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dostava sodov z \u017eivinsko vprego na vinogradni\u0161ko posest dru\u017eine Kasimir v Vareji v Halozah, oktober 1894<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559, Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, \u0161t. 74<\/em><\/p>\n\n\n\n

10 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

III \u2013 8<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sprememba pravice vinogradnikov do oprostitve pla\u010dila vinskega davka, Zagreb, 1906<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1. Komunalni i gra\u0111evni propisi, sig. 10<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vinogradniki so lahko uveljavljali pravico do oprostitve pla\u010dila davka za vino, ki so ga uporabljali za osebne namene, a so bili dol\u017eni oblastem prijaviti vso koli\u010dino vina, ki so ga pridelali po trgatvi. Za oprostitev pla\u010dila davka so vinogradniki predlo\u017eili pisno vlogo, \u010de pa tega niso storili, so vinski davek morali pla\u010dati.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 9<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Drozganje in razpecljevanje grozdja, Seketin, prva polovica 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.6.<\/em> Album br. 22: Seketin<\/em><\/p>\n\n\n\n

Za\u010detna faza pri predelavi grozdja je drozganje. V preteklosti so ga opravili tako, da so grozdje me\u010dkali z nogami, danes pa to delajo naprave na elektri\u010dni ali ro\u010dni pogon. Na fotografiji so prikazani \u0161tirje delavci, ki gnetejo in meljejo grozdje v posebni napravi, drozgalniku. Ta ima \u0161tiristranski ko\u0161, ki je zgoraj \u0161ir\u0161i, spodaj pa o\u017eji. Na dnu ko\u0161a je zobati valj, ki zagrabi grozdje in lo\u010di jagode od peclja. Odtrgani peclji se nato skozi vratca na dnu lijaka izlo\u010dijo v posebno posodo. Na koncu postopka dva lesena valja zgneteta grozdne jagode in iz njih iztisneta sok \u2013 mo\u0161t.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 10<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izdelovalec sodov Miroslav Vezjak, sodar iz Ormo\u017ea, okoli 1927<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0219 Zbirka razglednic, \u0161t. 829_1, razglednica odposlana 3. 11. 1927<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 11 <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Situacijski na\u010drt vinske kleti Mirka in Magdalene Ku\u0161lin na Jelenovcu, Zagreb, 1932<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-1122. Zbirka gra\u0111evne dokumentacije, 1. Grad Zagreb, sig. 1717.6<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 12<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prijava slajenja mo\u0161ta veletrgovine z vinom Pugel & Rossmann v Mariboru, 15. december 1933  <\/strong>SI_PAM\/1702 Zbirka varia, a. \u0161. 22\/2<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tvrdka je bila vpisana v sodni register leta 1879 in je delovala vse do leta 1945, ko je pre\u0161la v dr\u017eavno last. Prijava slajenja mo\u0161ta vsebuje \u0161e prilogo k to\u010dki 7 s seznamom pridelovalcev mo\u0161ta iz okolice Maribora in iz Slovenskih goric.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 12<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sodarji na obmo\u010dju okraja \u010cakovec, 31. marca 1951<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-15. Narodni odbor op\u0107ine \u010cakovec, Registar obrtnika 1945. \u2013 1952.<\/em><\/p>\n\n\n\n

V Registru obrtnikov je bilo na dan 31. marca 1951 evidentiranih skupaj 198 obrtnikov na obmo\u010dju okraja \u010cakovec. Ob klju\u010davni\u010darjih, kova\u010dih, zidarjih, tesarjih, mizarjih, kroja\u010dih in drugih so bili tu navedeni tudi sodarji, in sicer jih je bilo dvanajst, kar je pomenilo 6 % skupne obrtne dejavnosti. Danes v Med\u017eimurju deluje samo \u0161e nekaj sodarskih delavnic. Sodarstvo je sicer ena izmed najstarej\u0161ih obrti na Hrva\u0161kem. Sodarji izdelujejo lesene sode in podobno leseno posodo. Danes sode prete\u017eno izdelujejo strojno in industrijsko, vse bolj poredko ro\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 14<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u010drt gospodarskega poslopja, 17. maja 1951<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-91. Mjesni narodni odbor \u017delezna Gora, Gra\u0111evinska dozvola 223\/1951.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na\u010drt prikazuje gospodarsko poslopje Alojza Mu\u017eini\u0107a iz Trnov\u010daka, ki ga sestavljata klet in stiskalnica. Prikazana stiskalnica je starinski tip lesene stiskalnice, s katero so nekdaj stiskali grozdje.<\/p>\n\n\n\n

11 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

III \u2013 15<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Projekt neuresni\u010dene gradnje vinske kleti Vir\u0161tanj, 1957<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0994 Vinska klet Vir\u0161tanj, sig. 1\/1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Poslovna zveza v \u0160marju si je kot zveza zadrug prizadevala za dvig zaostalega in obrobnega obmo\u010dja obmejnega Kozjanskega s projektom nove vinske kleti. Nova organizacija proizvodnega dviga vinske kakovosti bi prispevala tako k ekonomskemu razvoju kot tudi k socialni varnosti obmo\u010dja. Na\u010drtovana vinska klet bi bila postavljena v neposredno bli\u017eino \u017eelezni\u0161ke postaje Imeno. Pripravljeni projekti so bili utemeljeni tudi s tem, da bi klet prevzemala prese\u017eke vinogradov z druge strani Sotle. Toda pri celjskem okraju, ki je v tem obdobju izrazito dajal prednost industriji, projekta v zadnjem trenutku niso odobrili. Kljub temu je bil kasneje dobra osnova za izgradnjo kleti na Kapeli, zelo podobne kleti pa so zrasle tudi v ve\u010d drugih vinorodnih koncih Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 16<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izgradnja vinske kleti v \u0160trigovi, 1959\u20131960<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na fotografiji je prikazana izgradnja starega dela kleti v \u0160trigovi z zmogljivostjo 100 vagonov vina. Investitorica izgradnje je bila Zadru\u017ena sadjarsko-vinogradni\u0161ka poslovna zveza \u0160trigova, po njeni likvidaciji pa Sadna drevesnica in trsnica Vukanovec. Gradbeno dovoljenje je 14. novembra 1959 izdal Ob\u010dinski ljudski odbor \u0160trigova. Izvajalec gradbenih del je bilo Gradbeno podjetje \u201cMedjimurje\u201d \u010cakovec, proizvajalec sodov pa podjetje \u201cSodarstvo Maribor\u201d. Z gradbenimi deli so za\u010deli 25. februarja 1959, kon\u010dali pa so jih 6. novembra 1960.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 17<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predelava grozdja, konec 60. in za\u010detek 70. let 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na dan trgatve so delavci kombinata z lastnimi vozili (po navadi z vozovi) pripeljali grozdje v klet. Za transport iz bolj oddaljenih vinogradov so najeli prevozna sredstva poslovne zveze. Pripeljano grozdje so, kot je prikazano na fotografiji, iz sodov stresli v bazene oziroma silose za prevzem grozdja. Na dvori\u0161\u010du kombinata sta obstajala dva bazena za prevzem in obdelavo grozdja po sortah. Zmogljivost bazena je zna\u0161ala en vagon. Po po\u0161evnih stranicah bazena je grozdje drselo proti o\u017ejemu delu in odprtini, s pomo\u010djo katere so regulirali potrebno koli\u010dino grozdja za drozgalnik. V drozgalniku so grozdje zme\u010dkali, ga pred tem razpecljali in pecljevino potisnili na stran, drozgo (sok, jagode in pe\u010dke) pa s pomo\u010djo elektri\u010dne \u010drpalke potisnili v bazen za odcejanje. Odcejeno maso so nato spravili v pre\u0161o.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 18<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160tefica Puttar pomiva vinske sode, Seketin, 1973<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.7.<\/em> Album br. 23: Seketin<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pri pridelavi kakovostnega vina je pomemben dejavnik tudi skrb za \u010disto\u010do in stanje vinskega soda. Izpraznjen sod so najprej izplaknili z mrzlo vodo, nato z me\u0161anico vrele vode in kuhinjske sode in \u0161e enkrat z mrzlo vodo, ki so ji dodali vinsko kislino. Nekdaj so sode po pranju z mrzlo vodo poparili z vrelim vinom, da so obdr\u017eali vonj po vinu, ali pa z zvarkom iz breskovih listov, da so dobili prijeten vonj. Ocejen in posu\u0161en sod so \u0161e \u017eveplali in s tem uni\u010dili vse mikroorganizme. Tak\u0161en sod je bil pripravljen za novo trgatev.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 19<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obrat za proizvodnjo vina, Vinarstvo Zadru\u017enega kmetijsko-\u017eivilskega kombinata Vara\u017edin, 1978<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-974. Zbirka fotografija, 1.23. Sve\u010dano otvorenje Vinarije ZPPK Vara\u017edin, sig. 44<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zadru\u017eni kmetijsko-\u017eivilski kombinat Vara\u017edin je bil ustanovljen leta 1964 z namenom, da bi zdru\u017eil male zadruge Vara\u017edina in okolice. Kombinat se je usmeril v kmetijsko, \u017eivinsko in \u017eivilsko pridelavo, pomemben del kmetijskega sektorja pa sta bila odkup in prodaja vina. Prvega avgusta 1978 je kombinat odprl vinarski obrat z zmogljivostjo 100 vagonov vina letno. Zadru\u017eni kmetijsko-\u017eivilski kombinat Vara\u017edin je proizvajal belo namizno vino \u201cVara\u017edinec\u201d z za\u0161\u010diteno geografsko ozna\u010dbo in namizno vino \u201cPehar\u010dek\u201d iz grozdja vara\u017edinskega okoli\u0161a, ki ni izpolnjevalo dolo\u010db pravilnika o ozna\u010devanju porekla.<\/p>\n\n\n\n

III \u2013 20<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vstop v gospodarski del kr\u0161ke vinske kleti, 1987
<\/strong>SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 1\/034<\/em><\/p>\n\n\n\n

III \u2013 21<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nadzidani del kleti v \u0160trigovi, 80. leta 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na fotografiji delavec nekdanjega Kmetijsko-zadru\u017enega kombinata \u010cakovec stoji v kleti, ki so jo nadzidali leta 1972. V kleti je bilo postavljenih skupaj 14 nerjave\u010dih cistern, od tega jih je bilo osem s prostornino 50.000 litrov, \u0161tiri s prostornino 100.000 litrov in dve s prostornino 250.000 litrov. Cisterne imajo zgoraj in spodaj odprtino. Zgoraj je mo\u017eno dostopati do odprtine po stopnicah in podestu, ki je pritrjen na cisterno.<\/p>\n\n\n\n

12 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

IV \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oporoka Ivana Paradisa, 1. julija 1728<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-HDA-645. Pavlinski samostan \u010cakovec, 15. O\u010ditovanja, ugovori i oporuke, sig. 113. (kutija br. 3.)<\/em><\/p>\n\n\n\n

V oporoki je \u0161trigovski \u017eupnik Ivan Paradis leta 1728 kot ma\u0161ni dar zase in za pokojnega brata Josipa zapustil pavlinskemu samostanu sv. Helene 40 \u010detrtink vina. \u010cetrtinka je stara merska enota in je veljala 10 forintov.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oglas za licitacijo vin gornjeptujskega in ristov\u0161kega veleposestva, 1870<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0009\/001 Herbersteinov arhiv \u2013 Gospostvo Gornji Ptuj, a. \u0161. 459, ov. 1164<\/em><\/p>\n\n\n\n

Gornjeptujsko in ristov\u0161ko veleposestvo sta kupce za svoja vina iskali na razli\u010dne na\u010dine, tudi z ogla\u0161evanjem v razli\u010dnih \u010dasopisih in revijah. Iz zgornjega oglasa, ki je bil objavljen v listu Klagenfurter Zeitung<\/em>, so potencialni kupci izvedeli, da se bo licitacija 600 veder belega in \u0161estih veder rde\u010dega vina, letnikov 1866, 1867 in 1868, odvila 7. maja 1870 v ptujski grajski kleti.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 3<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Povpra\u0161evanje gra\u0161kega vinogradnika Josefa Pocka po dolo\u010denih letnikih halo\u0161kega vina, poslano gornjeptujskemu veleposestvu, 1887<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0009\/001 Herbersteinov arhiv \u2013 Gospostvo Gornji Ptuj, a. \u0161. 459, ov. 1164<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 4<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinska karta, 1909<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0095 Varia, a. \u0161. 8, ov. 98.<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 5<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trgovina z vinom na debelo Carlo Ebenspanger, Zagreb, 1910\u20131916<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-1020. Zbirka memoranduma, sig. 4964<\/em><\/p>\n\n\n\n

Eno izmed \u0161tevilnih trgovin z vinom v Zagrebu je vodil Carlo Ebenspanger. Nahajala se je na najbolj prometni ulici v mestu, na kateri ni manjkalo poku\u0161evalnic \u0161tevilnih vrst \u017eganja, vino pa so prodajali na debelo.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 6<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mijo Arko, Trgovina z vinom, \u017eganjem in kmetijskimi pridelki na debelo, Zagreb, 1913<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-1020. Zbirka memoranduma, sig. 3234<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tovarno vina in \u017eganja Arko je leta 1867 ustanovil Mijo Arko. Tradicijo je nadaljeval in jo \u0161e okrepil njegov sin Vladimir Arko. Leta 1950 so mo\u010di zdru\u017eili s Tovarno Marijan Badel in pod tem imenom delujejo \u0161e danes, \u017ee ve\u010d kot 150 let.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 7<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Franc Kaiser, vinar in \u017eganjar na Ptuju, cenik vin in \u017eganja, nedatirano<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0095 Varia<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 8<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Reklamna vizitka vinogradnika, kletarja in trgovca z vinom Carla (Carla) Pessla v Ko\u0161akih pri Mariboru, za\u010detek 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1702 Zbirka varia, a. \u0161. 39\/30<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tvrdka je bila vpisana v trgovski register Okro\u017enega sodi\u0161\u010da v Mariboru leta 1902 in leta 1917 izbrisana iz registra zaradi prenehanja poslovanja. Na vizitki so naslednji motivi: zgradba na posestvu in okolica posestva, vinska klet, portret Carla Pessla, vlak na \u017eelezni\u0161kih tirih, diplome z razstav v letih 1884 in 1898. Litografijo so izdelali v tiskarni Karl Rabi\u010d Carl Rabitsch & Comp. v Mariboru.<\/p>\n\n\n\n

13 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

IV \u2013 9<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinski arhiv Ptujske kleti \u2013 najstarej\u0161e slovensko vino Zlata trta, pridelano iz halo\u0161kega grozdja, ki ga hranijo v Ptujski kleti, nosi letnico 1917<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0289 Jo\u017ee Vrabl, 1924\u20131981<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vino Zlata trta je v Ptujsko (tedaj Ornigovo) klet leta 1917 shranil ptujski podjetnik, veletrgovec z vinom in \u017eupan Josef Ornig (1859\u20131925). Z arhiviranjem tega vina se je poklonil izjemnemu letniku. Njegov sin Pavel, ki je od o\u010deta prevzel vodenje dru\u017einskega podjetja in vinarsko dejavnost, je dal arhivsko klet med drugo svetovno vojno skrivaj zazidati. Tako jo je obvaroval pred vojnimi plenilci.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 10<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zahvala Lovskega kluba Ribnica vinogradni\u0161tvu Osterberger s Ptuja za butelj\u010dno vino, 20. februarja 1930<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0006 Zbirka Muzejskega dru\u0161tva<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na Ptuju se je od nekdaj trgovalo z vinom. Med pomembnej\u0161imi dru\u017einami, ki so se ukvarjale s pridelavo vina in veletrgovino, specializirano za vina s halo\u0161kega obmo\u010dja, je bila tudi dru\u017eina Osterberger. Z vini so se redno predstavljali na vinskih sejmih in prejemali visoka priznanja.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 11<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oglas za prijavu proizvedene koli\u010dine vina i rakije, 1949.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-62. Mjesni narodni odbor Lopatinec, Op\u0107i spis 705\/1949<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Povjereni\u0161tvo za financije Narodnog odbora kotara \u010cakovec dostavilo je mjesnim narodnim odborima oglas na osnovu kojeg su svi proizvo\u0111a\u010di vina i rakije bili du\u017eni prijaviti proizvedenu koli\u010dinu vina i rakije. Uredbom o porezu na promet proizvoda za nepodno\u0161enje prijave ili izno\u0161enje neistinitih informacija bila je propisana kazna do 50.000 dinara.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 12<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bilten Glavne direkcije za promet z vinom, 1949<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-394. Poduze\u0107e za promet vinom, vo\u0107em i povr\u0107em \u201cVinoplod\u201c Vara\u017edin, sig. 8<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vara\u017edinsko podjetje \u201cVinoplod\u201d se je med letoma 1951 in 1954 ukvarjalo z odkupom in prodajo vina, \u017eganih pija\u010d, drugih alkoholnih in brezalkoholnih pija\u010d ter kmetijskih pridelkov. Odkup je potekal preko vinarskih zadrug. Podjetje je velike koli\u010dine vin nabavljalo iz okoli\u0161kih krajev, a tudi iz Srbije, Vojvodine, Dalmacije in Istre. V prodajalnah v Vara\u017edinu so prodajali ustekleni\u010deno vino, v skladi\u0161\u010dih v \u010cakovcu, Ludbregu, Ivancu, Krapini in Zlatar Bistrici pa vino v rinfuznem stanju. Poleg namiznih vin so imeli v ponudbi tudi sortna vina, kot so burgundec, traminec, renski rizling in la\u0161ki rizling.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 13<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinske etikete za razli\u010dne polnitve buteljk La\u0161kega rizlinga, Vinag, 1969<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/2025 Vinag Maribor<\/em><\/p>\n\n\n\n

La\u0161ki rizling velja za najbolj raz\u0161irjeno sorto na celotnem obmejnem obmo\u010dju severovzhodne Slovenije. <\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 14<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Polnilnica vina, 1975<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Stroj za stekleni\u010denje vina stoji v obratu za stekleni\u010denje v sklopu Kmetijskega zadru\u017enega kombinata \u010cakovec. Graditi so ga za\u010deli leta 1972 z namenom izbolj\u0161ati in pove\u010dati prodajo vina. Slednje namre\u010d \u010drpajo iz kleti preko pasterizatorja v stroj za polnjenje steklenic. Na polnilnem traku polnijo steklenice razli\u010dnih velikosti. Polna steklenica nato po teko\u010dem traku potuje do dela, kjer jo zama\u0161ijo in nanj nalepijo etiketo, spakirajo v embala\u017eo in nalo\u017eijo na paleto.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 15<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Polnilnica pija\u010d z embala\u017eo, Vinarstvo Zadru\u017enega kmetijsko-\u017eivilskega kombinata Vara\u017edin, 1978<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-974. Zbirka fotografija, 1.23. Sve\u010dano otvorenje Vinarije ZPPK Vara\u017edin, sig. 82<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 16<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, 1979<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Privatni arhiv obitelji Lebar<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potrdilo vinogradniku Franju Lebarju o opravljenem preizkusu znanja o osnovah vinarstva za stekleni\u010denje vina je leta 1979 izdala Zadru\u017ena zveza Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

14 \u2013 IZ SODOV GRE V FLA\u0160E<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

IV \u2013 17<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Etiketa za vino sauvignon, druga polovica <\/strong>20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Privatni arhiv obitelji Lebar<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 18<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinska etiketa Stara trta \u2013 \u017eametovka\/kav\u010dina, 1986<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/2025 Vinag Maribor<\/em><\/p>\n\n\n\n

Navdahnjeni z zgodbo mariborske Stare trte na Lentu so v Vinagovi mariborski kleti donegovali, polnili in tr\u017eili sortno vino \u017eametovka ali kav\u010dina iz ene najstarej\u0161ih sort \u0161tajerskih vinogradov \u2013 modre kav\u010dine oziroma \u017eametne \u010drnine. Prva serija namiznega rde\u010dega vina ni\u017ejih alkoholnih vrednosti (10,2 %) letnika 1986 je \u0161la v prodajo v seriji 12.000 steklenic.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 19<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinag in mariborska vinska klet, 1980\u20131990<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/2025 Vinag Maribor<\/em><\/p>\n\n\n\n

Po drugi svetovni vojni je vinarstvo pre\u0161lo iz zasebnih rok v ljudske in tako je nastala Vinarska zadruga, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, ki je prevzela kleti nekdanjih trgovcev Pugla & Rossmanna, Pfrimerja, Hausmaningerja in klet nekdanje Kletarske zadruge. Mariborska vinska klet s povr\u0161ino 20.000 m2<\/sup> in 2,5 km hodnikov pod Trgom svobode spada med najve\u010dje in najstarej\u0161e klasi\u010dne vinske kleti v Evropi. Med letoma 1847 in 1858 je meljski gra\u0161\u010dak Alojz pl. Kriehuber na Trgu svobode 3 zgradil stanovanjsko hi\u0161o z vinsko kletjo, leta 1878 pa je klet prodal. Henrich Schleicher, gostilni\u010dar Josef Rossmann in knjigovodja Josef Pugel so tako ustanovili novo podjetje Kriehuber\u2019sche Kellerei & Co., od leta 1895 pa sta Pugel in Rossmann nadaljevala z vinsko trgovino v podjetju Pugel & Rossmann. Po drugi svetovni vojni je bila Vinska trgovina Karla Pugla nacionalizirana, ustanovljena je bila Vinarska zadruga, ki je nadaljevala z delom predhodnikov. Leta 1953 je bila zadruga likvidirana, ustanovljeno je bilo zadru\u017eno vinarsko podjetje z imenom Vinarska zadruga, le-to pa se je leta 1960 pripojilo agenciji za izvoz vina Vinag v Mariboru. Vinag je slovel kot eno najuglednej\u0161ih vinarskih podjetij v vsej Jugoslaviji, letno je pridelal okoli 16 milijonov litrov vina.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 20<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Etiketa la\u0161kega rizlinga, 1992<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku 90. let 20. stoletja je dru\u017eina Cmre\u010dnjak za\u010dela izdelovati lastno etiketo za steklenice z vinom. V osrednjem delu etikete sta dru\u017einsko ime vinogradnika in motiv starega vinograda, ki ponazarja na\u010din gojitve vinske trte na kolu. Gre za la\u0161ki rizling, predikatno vino pozne trgatve, ki je bilo nagrajeno na vinski razstavi z naslovom \u201cVina pri Hrvatih\u201d.<\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Privatni arhiv obitelji Cmre\u010dnjak<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 21<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinska etiketa Sivi pinot (rulandec), mariborske kleti Vinag, izbor, 1989<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/1643 Medved Drago, a. \u0161. 12<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na son\u010dno binko\u0161tno nedeljo leta 2004 je v krogu dru\u017eine steklenico odprl vinski poznavalec Drago Medved. Opisal ga je kot zrelo, skladno, vitalno, ognjevito, polno vino terciarnih arom.

IV \u2013 22<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Letak Kluba \u0161ipon, 2004<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/1643 Medved Drago, a. \u0161. 12<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u0160ipon je leta 1998 kot ena najbolj raz\u0161irjenih sort Ljutomersko-ormo\u0161kih goric zdru\u017eil najbolj\u0161e pridelovalce v Klub \u0161ipon. Letak je iz leta 2004, ko je v pozni jeseni potekal festival \u0161iponov s predhodnim ocenjevanjem vin v degustacijski dvorani kleti Jeruzalem Ormo\u017e. To leto je komisija, ki je ocenjevala med 38 vzorci, podelila najvi\u0161jo oceno (18,30) za \u0161ipon letnika 2002 Bojanu Lubaju iz Kidri\u010devega, sledil je \u0161ipon letnika 2003 Ptujske kleti (18,23) in \u0161ipon letnika 2000 kleti Jeruzalem Ormo\u017e (18,18).<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 23<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pranje steklenic v kr\u0161ki vinski kleti, 1993
<\/strong>SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 1\/035<\/em><\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 24<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Steklenica cvi\u010dka, okoli 1992<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 1\/035<\/em><\/p>\n\n\n\n

Cvi\u010dek iz sremi\u0161ko-bizeljskega okoli\u0161a je bil neko\u010d eden najve\u010djih adutov kr\u0161ke vinske kleti. Od leta 2001 je cvi\u010dek kot me\u0161anica rde\u010dih in belih sort grozdja<\/a> zakonsko za\u0161\u010diten z oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Cvi\u010dek je suho vino z nizko stopnjo alkohola (8,5\u201310 %). Pridelujejo ga v vinorodni de\u017eeli<\/a> Posavje<\/a>, toda samo iz sort v dolenjskem vinorodnem okoli\u0161u<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

IV \u2013 25<\/strong>
Polnilna linija kr\u0161ke vinske kleti, 1993
<\/strong>SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 1\/035<\/em><\/p>\n\n\n\n

15 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potrdilo o (ne)kakovosti hrastov\u0161kega vina, 1658<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0051 Zbirka listin, a. \u0161. 63, 1658 V 4<\/em><\/p>\n\n\n\n

Lastniki zemlji\u0161kih gospostev so smeli dati svoje vino v prodajo svojim podlo\u017enikom. Marsikdaj je \u0161lo za vino slabe kvalitete. Na tak\u0161en na\u010din se je nekvalitetnega vina \u017eelel re\u0161iti tudi lastnik hrastov\u0161kega gospostva leta 1658 \u2013 dal ga je lenar\u0161kim tr\u017eanom, da ga izto\u010dijo in nato pla\u010dajo. Ker so slednji dvomili o njegovi kakovosti, so ga dali oceniti komisiji \u0161tirih strokovnjakov. Ta je ugotovila, da je vino iz \u0161tirih \u0161trtinov (sodov) primerno za to\u010denje po ceni krajcarja in pol, medtem ko preostalih 16 \u0161trtinov vina ni primerno za to\u010denje in pitje, niti \u010de bi se ga to\u010dilo zastonj.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Johann Georg Landsmann: Abhandlung \u00fcber das steyrische Tazrecht \u2026 Graz: Gebr\u00fcder Tanzer, 1807<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0009\/001 Herbersteinov arhiv \u2013 Gospostvo Gornji Ptuj, a. \u0161. 240, ov. 936<\/em><\/p>\n\n\n\n

Landesmannova knji\u017eica o \u0161tajerskem davku na pija\u010de podrobno obravnava zgodovino omenjenega davka, ki se je pla\u010deval predvsem od prodanega vina, nekoliko manj pa od piva in \u017eganja.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 3<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Okro\u017enica okro\u017enega urada v Celju, ki mejne okraje na \u0161tajersko-ogrski meji obve\u0161\u010da o na\u010dinu poslovanja trgovine z vini, 1833
<\/strong>SI_ZAC\/0008 Okro\u017eni urad Celje, sig 59\/355<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u2013 4<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Knji\u017eica davka na pija\u010de ptujskega gostilni\u010darja Janeza Boninija, 1821<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0009\/001 Herbersteinov arhiv \u2013 Gospostvo Gornji Ptuj, a. \u0161. 240, ov. 936<\/em><\/p>\n\n\n\n

Knji\u017eica davka na pija\u010de, ki ga je gornjeptujskemu gospostvu v obdobju od avgusta do oktobra 1821 pla\u010deval ptujski gostilni\u010dar Janez Bonini. Gostilno je imel v hi\u0161i s konskripcijsko \u0161t. 103 (danes Miklo\u0161i\u010deva ulica 12).<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 5<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gostilna \u201cPri rde\u010dem nosu\u201d, Zagreb, 1842\/1843<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-857. Zbirka Ul\u010dnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 846<\/em><\/p>\n\n\n\n

Gostilna \u201cPri rde\u010dem nosu\u201d (Grobarska ulica, Mirogoj) je bila znana tudi kot \u201cpokopali\u0161ka\u201d ali \u201csedminska\u201d gostilna. Pogosto je vanjo zahajal tudi Pilko, uslu\u017ebenec mirogojskega pokopali\u0161\u010da, ki je skrbel za konje in mrli\u0161ki voz, jih sna\u017eil in vzdr\u017eeval, pazil na opremo in kolnico ter obla\u010dil mrli\u010de. Publicist Rudolf Katedralis je za Pilka povedal: \u201cBil je dobri\u010dina in veseljak. Jutra so ga pogosto ujela v pokopali\u0161ki gostilni \u2018Pri rde\u010dem nosu\u2019, kako smr\u010di s prekri\u017eanimi rokami. Njegova \u010drna, mr\u0161ava konja sta medtem s sklonjenima dolgima vratovoma \u017ealostno \u010dakala na gospodarja.\u201d<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 6<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vpisnik kr\u010dmarjev in gostilni\u010darjev, 1890<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-857. Zbirka Ul\u010dnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 846<\/em><\/p>\n\n\n\n

V skladu z Obrtnim zakonom iz leta 1884 je moral vsak, ki je \u017eelel odpreti kr\u010dmo ali gostilno, predlo\u017eiti krstni list in kot dokazilo mestnega glavarstva \u0161e potrdilo, da je \u201cpo\u0161ten \u010dlovek, nekaznovan zaradi zlo\u010dinov ali prekr\u0161kov in da je njegovo politi\u010dno in moralno vedenje povsem korektno\u201d. Potem ko je pla\u010dal pristojbino v vi\u0161ini 10 forintov, je Mestno glavarstvo Vara\u017edin praviloma vsakemu vlo\u017eniku pro\u0161nje izdalo odobritev za vodenje kr\u010dme. Enostavno pridobljeno dovoljenje je \u0161tevilne spodbudilo, da so svoj zaslu\u017eek poiskali v gostilni\u0161ki dejavnosti. Iz vpisnika je razvidno, da je bilo v letu 1890 v Vara\u017edinu odprtih kar 21 kr\u010dem in 2 gostilni.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 7<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razglednici restavracije Gambrinus v Mariboru in razglednice gostiln v okolici Maribora, okoli 1900 \u2013 30. leta 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1693 Zbirka fotografij in razglednic<\/em><\/p>\n\n\n\n

V prvi polovici 20. stoletja je bilo obiskovanje gostinskih lokalov zna\u010dilno za \u017eivljenje v Mariboru in njegovi okolici. Prebivalci mesta, okoli\u010dani in doma\u010di ter tuji popotniki so radi zahajali v mestne kavarne in restavracije, mestne in okoli\u0161ke gostilne ter vinoto\u010de v okolici mesta. Mestne restavracije so delovale v okviru hotelov ali kot samostojni gostinski lokali. Gambrinova restavracija v Gregor\u010di\u010devi ulici 29, v hi\u0161i kompleksa pivovarne dru\u017eine Tscheligi (\u010celigi), je sodila med ugledne restavracije v mestu. Priljubljene gostilne v bli\u017enji in daljni okolici mesta so bile tudi: Robi\u010d v Limbu\u0161u, Pri lipi v Radvanju in \u0160abeder v Zgornji Koreni. Gostilna Robi\u010d je slovela po kolinah. V gostilni Pri lipi pa so pripravili toliko ocvrtih pi\u0161\u010dancev, da so gostilno poimenovali kar Kurja smrt.<\/p>\n\n\n\n

16 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V \u2013 8<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oglas vinoto\u010da \u00bbPri Hrvatu\u00ab, 1906<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DAV\u017d. Zbirka tiskovina, Na\u0161e pravice br. 45<\/em><\/p>\n\n\n\n

V Vara\u017edinu so ob koncu 19. in na za\u010detku 20. stoletja mno\u017ei\u010dno odpirali vinoto\u010de, saj za to\u010denje vina na drobno ni bilo potrebno obrtno dovoljenje, ampak le dovoljenje finan\u010dnega urada. Lastniki vinoto\u010dev so morali upo\u0161tevati dolo\u010dbe obrtnega zakona, ki so veljale za javni red in mir ter za zdravstveno-higienske ukrepe. Do leta 1926 so v Vara\u017edinu odprli celo 90 vinoto\u010dev. Od tega jih je le deset to\u010dilo vina doma\u010dih vinogradnikov z Vara\u017edin Brega, drugi pa so ve\u010dinoma prodajali dalmatinska in \u0161tajerska vina. Prodaja tujih vin je pri doma\u010dih vinogradnikih povzro\u010dala nejevoljo, saj za prodajo tujih vin, za razliko od prodaje doma\u010dih, ni bilo potrebno pla\u010devati pristojbin. Vara\u017edinski vinogradniki so zato predlagali, da bi se po vzoru Mariborske oblasti, ki je za za\u0161\u010dito svojih proizvajalcev vpeljala tro\u0161arino na uvo\u017eena vina, tudi v Vara\u017edinu za tuja vina uvedlo pla\u010dilo tro\u0161arine.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 9<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kr\u010dma \u201cS Tur\u0161kega Vrha\u201d v Vara\u017edinu, za\u010detek 20. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-1124. Zbirka preslika gradiva iz ostalih arhiva i ustanova Republike Hrvatske<\/em><\/p>\n\n\n\n

Tur\u0161ki Vrh je danes del Ob\u010dine Zavr\u010d in je od nekdaj znan po \u0161tevilnih vinogradih in kakovostnem vinu. Vara\u017edinske kr\u010dme in gostilne so v prvi polovici 20. stoletja ve\u010dinoma reklamirale prodajo tujih vin, manj pa doma\u010dih z obmo\u010dja Vara\u017edin Brega. Med tuja vina je sodilo tudi vino s Tur\u0161kega Vrha, ki je \u201cpoleg ljutomerskega veljalo za najbolj\u0161e \u0161tajersko vino\u201d (Na\u0161e pravice<\/em>, \u0161t. 29 iz leta 1907). Favoriziranje vina iz tujine je povzro\u010dilo nezadovoljstvo zlasti pri vinogradnikih z Vara\u017edin Brega, katerih \u201cvino so s ponosom priporo\u010dali v najbolj\u0161ih zagreb\u0161kih gostilnah\u201d (Hrvatsko jedinstvo,<\/em>\u0161t. 16 iz leta 1938).<\/p>\n\n\n\n

Tomo Valjak je po \u0161estindvajsetih letih vodenja \u010devljarske delavnice zamenjal poklic in za\u010del leta 1925 prodajati vino. Lokacijo svojega vinoto\u010da v Vara\u017edinu je ve\u010dkrat zamenjal, obratoval je na Padov\u010devem trgu, v Dra\u0161kovi\u0107evi ulici, na Trgu svobode in v Koprivni\u0161ki ulici. Najprej je prodajal vini\u0161ko vino, s\u010dasoma pa je kot najbolj\u0161e priporo\u010dal vino s Tur\u0161kega Vrha. Zato je svojo kr\u010dmo v Koprivni\u0161ki ulici 15 (danes Ulica M. P. Mi\u0161kine), ki jo je odprl leta 1932, poimenoval \u201cS Tur\u0161kega Vrha\u201d.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 10<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cenik za razli\u010dna vina in \u017egane pija\u010de veletrgovine Julius in Robert Pfrimer iz Maribora,  pred 1912<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1702 Zbirka varia, a. \u0161. 3\/21<\/em><\/p>\n\n\n\n

Podjetje je bilo vpisano v register dru\u017eb leta 1867 in leta 1947 iz njega izbrisano zaradi prenehanja poslovanja. Cenik je nedatiran. Litografijo v glavi cenika so izdelali v tiskarni Karla Rabi\u010da (Carl Rabitsch & Comp.) v Mariboru.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 11<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seznam to\u010dilcev alkoholnih pija\u010d v Bre\u017eicah, 1930
<\/strong>SI_ZAC\/0011 Okrajno glavarstvo in sresko na\u010delstvo Bre\u017eice, sig. F-53, a. \u0161. 55<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u2013 12<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Proljetni Zagreba\u010dki Veliki Sajam, Zagreb, 1926.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagreba\u010dkog zbora, sig. 115<\/em><\/p>\n\n\n\n

Spomladanski zagreb\u0161ki veliki sejem, Zagreb, 1926<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagreba\u010dkog zbora, sig. 115<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u2013 13<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

VIII. razstava in vinski sejem, Zagreb, 1938<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagreba\u010dkog zbora, sig. 146<\/em><\/p>\n\n\n\n

Skupina pomembnih hrva\u0161kih gospodarstvenikov je leta 1909 na pobudo tedanjega zagreb\u0161kega \u017eupana dr. Milana Ambru\u0161a ustanovila dru\u0161tvo Zagreb\u0161ki zbor, da bi s prirejanjem razstav in velikih sejmov pospe\u0161ili razvoj vseh industrijskih panog in gospodarstva nasploh.<\/p>\n\n\n\n

17 \u2013 IZ FLA\u0160E GRE V GLA\u017dKE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Diploma Mariji Zichy za sodelovanje na vinskem sejmu, 14. aprila 1931<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

V 18. stoletju so na gri\u010du zahodno od \u0160trigove zgradili dvorec Tkalec v poznobaro\u010dnem slogu. Dvorec je imel obokano vinsko klet. Do ukinitve pavlinskega reda leta 1786 je bil v lasti \u0161trigovskega pavlinskega samostana, od srede 19. stoletja pa v lasti grofov Zichy, velika\u0161ev iz Beltincev. Po drugi svetovni vojni so Zichyjevim posestvo Tkalec odvzeli in ga podelili Sadni drevesnici in trsnici Vukanovec.<\/p>\n\n\n\n

Vsi lastniki dvorca Tkalec so se ukvarjali z vinogradni\u0161tvom. Ob stavbi dvorca je stala tudi lesena pre\u0161a, v kateri so \u0161e leta 1960 stiskali grozdje.<\/p>\n\n\n\n

Mariji Zichy so za vino, pridelano na posestvu Tkalec \u0160trigova, na IV. vinski razstavi in vinskem sejmu v Zagrebu leta 1931 podelili diplomo.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 15<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Diploma Banovinski drevesnici in trsnici v Vukanovcu, 30. maja 1940<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vlasni\u0161tvo: Podrum \u0160trigova d.o.o.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Organizacijski odbor tretje vinske razstave in vinskega sejma v Dolnji Lendavi je 19. maja 1940 podelil Banovinski drevesnici in trsnici v Vukanovcu diplomo za vina, ki jim je dal oceno odli\u010dno. Razstavili so vina letnika 1939, in sicer traminec, sauvignon in renski rizling.<\/p>\n\n\n\n

Drevesnico in trsnico Vukanovec so ustanovili ob koncu 19. stoletja z namenom, da bi na obmo\u010dju Vukanovca izpopolnili vinogradni\u0161tvo in sadjarstvo. Ve\u010dkrat je zamenjala lastnike, leta 1898 je pre\u0161la v last mad\u017earske dr\u017eave, po prvi svetovni vojni pa Dr\u017eave SHS. Ko je Med\u017eimurje leta 1922 postalo del Mariborske oblasti, je trsnica Vukanovec dobila prvega slovenskega ravnatelja \u2013 Jakoba \u017dnidari\u010da, u\u010ditelja kmetijstva iz Sredi\u0161\u010da ob Dravi. Tedaj je posestvo dobilo ime Oblastna vini\u010darska \u0161ola. Jakoba \u017dnidari\u010da je na funkciji ravnatelja leta 1928 zamenjal Ivan Karni\u010dnik, ki je prav tako bil u\u010ditelj kmetijstva. Karni\u010dnik je posestvo odli\u010dno uredil, vpeljal je drevesnico in trsnico ter prostor za stratifikacijo cepljenih trsov. Leta 1961 je drevesnica postala del Kmetijske zadruge \u0160trigova in v njeni sestavi delovala kot samostojni obrat.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 16<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vinska karta restavracije Mestna klet (Jela\u010di\u0107ev trg \u0161t. 10), Zagreb, 1941<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagreba\u010dkog zbora, sig. 496<\/em><\/p>\n\n\n\n

Samo sredi\u0161\u010de Zagreba, Trg bana Jela\u010di\u0107a, je bilo ve\u010d desetletij restavracijska \u010drna luknja. V osemdesetih letih je tam stala Mestna klet.<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 17<\/strong>
Vinska razstava v Celju, 1948
<\/strong>SI_ZAC\/1594\/00019 Pelikan Josip, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u2013 18<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vjekoslav Majer \u2013 Lojzek, \u201cIn za to pij, Jandra\u0161, vin\u010dek na\u0161 \u2026\u201d, okoli 1950<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-866. Zbirka fotografija, 10. Revija Zagreb, sig. RZ 1130<\/em><\/p>\n\n\n\n

Vjekoslav Majer je bil hrva\u0161ki pisatelj. Njegovi senzibilnosti je bil bli\u017eji t. i. mato\u0161evski slog. S knji\u017eevnikom Antunom Gustavom Mato\u0161em ga je povezoval tudi Zagreb. Majer je mestu posvetil \u0161tevilne verze, opeval je gornjegrajske ulice, plinske svetilke, parke, kavarne, predmestje, tudi Mato\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

\u201cIn za to pij, Jandra\u0161, vin\u010dek na\u0161, ti si na\u0161 stari pajda\u0161. Kaplja do kapljice \u2013 kupica, dokler je \u0161e \u017eivljenje na\u0161e!\u201d<\/p>\n\n\n\n

V \u2013 19<\/strong>
Ocenjevanje cvi\u010dka, Kostanjevica na Krki, 1993
<\/strong>SI_ZAC\/0531 Fototeka glasila Na\u0161 glas Kr\u0161ko, sig. 3\/093<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u2013 20<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Modra frankinja, 2003<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAC\/0327 Vino Bre\u017eice, sig. 477<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Modra frankinja je med najve\u010djimi aduti posavskih vin. Zlata medalja z vinskega ocenjevanja leta 2003 v Gornji Radgoni je pripadla Modri frankinji kleti Vino Bre\u017eice, letnik 2001. Raziskovalci nem\u0161kega trsni\u010darskega in\u0161tituta v Geilweilerhofu so pred kratkim z genskimi analizami potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki izvira iz \u0161tajerskih vinogradov.<\/p>\n\n\n\n

18 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

VI \u2013 1<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zapisnik Dru\u0161tva zmernosti, 23. decembra 1849<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d-4. Poglavarstvo trgovi\u0161ta Krapina (kut. 7)<\/em><\/p>\n\n\n\n

V \u00bbDanici Ilirski\u00ab iz leta 1845 so zapisali, da so prvo dru\u0161tvo zmernosti ustanovili daljnega leta 1618 na Koro\u0161kem, in sicer gospodje s Koro\u0161kega, Kranjskega in \u0160tajerskega. \u010clani dru\u0161tva so se odpovedali pijan\u010devanju in psovanju. A dru\u0161tvo ni dolgo delovalo, saj so bili le malo\u0161tevilni gospodje pripravljeni odre\u010di se vinskim u\u017eitkom.<\/p>\n\n\n\n

Sredi 19. stoletja se je del krapinskega plemstva odlo\u010dil, da bo obrzdal svoje strasti, in tako so ustanovili \u201cDru\u0161tvo zmernosti\u201d. Od gradiva dru\u0161tva se je v Dr\u017eavnem arhivu Vara\u017edin ohranila to\u017eba zoper dru\u0161tvenega stare\u0161ino Pavla Krizmani\u0107a, ki je 18. decembra 1849 v kraju Golubovo pregloboko pogledal v kozar\u010dek. V zapisniku pi\u0161e, da je bil obdol\u017eenec \u201ctako opit, da se je med drugimi cenjenimi in treznimi gosti opotekal, \u0161e ve\u010d, komaj se je lahko dr\u017eal pokonci, dva sta ga podpirala, tretji pa mu je noge naravnaval\u201d. \u010ce tak\u0161nega dejanja v smislu dru\u017ebenih pravil ne bi obsodili, bi bilo lahko v prihodnosti slab zgled ostalim \u010dlanom in v najve\u010djo sramoto tako obdol\u017eencu kot tudi celotnemu dru\u0161tvu. Vsak \u010dlan dru\u0161tva \u201cin tudi pred kratkim izvoljeni prvi stare\u0161ina bi morali pravila dru\u0161tva ne samo dobro poznati, ampak jih tudi dosledno upo\u0161tevati\u201d. Iz to\u017ebe je nadalje razvidno, da je v skladu s pravili iz leta 1847 za obdol\u017eenca predvidena kazen, a ni znano, kak\u0161na kazen ga je doletela.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 2<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oglas za antebeten, sredstvo proti pijanosti, 1904<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAV\u017d. Zbirka tiskovina, Veliki \u0106iril-metodski koledar za 1904. god.<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 3<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna zveza \u201cSveta vojska\u201d v Ljubljani imenuje gimnazijca Jo\u017eeta (Josipa) Stabeja iz Maribora za centralnega vodnika vseh slovenskih dija\u0161kih abstinen\u010dnih kro\u017ekov, okoli 1915<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1623 Stabej Jo\u017ee, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pretirano u\u017eivanje alkoholnih pija\u010d, zlasti \u017eganja, je za\u010delo nara\u0161\u010dati z industrializacijo v 18. in 19. stoletju, po prvi svetovni vojni pa se je \u0161e okrepilo. \u017dganje, ki so ga prej zau\u017eivali kot zdravilo, so za\u010deli uporabljati kot po\u017eivilo, postalo je vsakodnevna navada med vsemi sloji prebivalstva. Od sredine 19. stoletja so se v boj proti alkoholizmu na Slovenskem vse bolj vklju\u010devali duhovniki in zdravniki. Janez Kalan (1868\u20131945), duhovnik, urednik in aktivist katoli\u0161kega gibanja, je leta 1903 ustanovil Protialkoholno organizacijo \u201cSveta vojska\u201d. Ta je leta 1913 v boju proti pijan\u010devanju in razuzdanosti izdala knji\u017eico Mali protialkoholni katekizem.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 4<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u201cAlle werden selig sein Die da gerne trinken Wein\u201d, \u017eidano-vesele pozdrave s Ptuja, 1909<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0219 Zbirka razglednic<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 5<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pravila dija\u0161kega abstinen\u010dnega kro\u017eka, okoli 1915<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1623 Stabej Jo\u017ee, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kro\u017eek naj bi se z versko-narodnega in higieni\u010dno-socialnega stali\u0161\u010da boril proti u\u017eivanju alkoholnih pija\u010d. Raz\u0161irjal naj bi abstinenco med dija\u0161tvom, drugod pa abstinenco ali vsaj strogo treznost.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 6<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u201cVeseli pozdrav s Ptuja\u201d<\/strong>, 1907<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0219 Zbirka razglednic<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 7<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razglednica Maribora z dodanim veselja\u0161kim motivom, 1913<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI PAM 1693 Zbirka fotografij in razglednic, SI_PAM\/1693\/001\/003_00009<\/em><\/p>\n\n\n\n

Napis v nem\u0161\u010dini pravi: \u201cMokre in vesele pozdrave iz Maribora. Kdor ne ljubi vina, \u017eensk, pesmi, ta ostane norec celo \u017eivljenje.\u201d<\/p>\n\n\n\n

\u017eivot.\u201d<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 8<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u201cVeseli pozdrav s Ptuja\u201d, 1912<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0219 Zbirka razglednic<\/em><\/p>\n\n\n\n

19 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

VI \u2013 9<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Esej o \u0161kodljivosti alkohola dijaka Jo\u017eeta Stabeja, organizatorja protialkoholnega gibanja med dija\u0161tvom v Mariboru, okoli 1915<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/1623 Stabej Jo\u017ee, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u201eAlkohol je v resnici stra\u0161na kuga, vampir \u010dlove\u0161kega zdravja.\u201c<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 10<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sklep zapisnika Glavarstva z listino izpri\u010danega svobodnega trga \u010cakovec, 15. januarja 1920<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR DAM-7. Poglavarstvo poveljnog i slobodnog trgovi\u0161ta \u010cakovec, Sjedni\u010dki zaklju\u010dci 1920. \u2013 1923.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zapisnik glavarstva Trga \u010cakovec z dne 15. januarja 1920 opozarja na negativne posledice u\u017eivanja alkoholnih pija\u010d. Ob\u010dinski redar se je namre\u010d decembra 1919 v gostilni \u201cDeutsch\u201d napil v tolik\u0161ni meri, da je nadlegoval goste, razbijal kozarce in grozil gostom s pi\u0161tolo. Zaradi neprimernega vedenja je bil kaznovan z odpustom iz slu\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 11<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Matere in o\u010detje!!! Varujte se alkohola za zdravje svojih otrok, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 268<\/em><\/p>\n\n\n\n

Zagreb\u0161ki zbor (dana\u0161nji Zagreb\u0161ki velesejem) je organiziral razli\u010dne razstave in kampanje, med njimi tudi Medicinsko razstavo leta 1929. Jugoslovanska zveza treznosti je vodila kampanjo zoper alkohol, o \u010demer je poro\u010dalo Mestno glavarstvo vsesplo\u0161ne uprave svobodnega in kraljevskega mesta Zagreb: \u201cS stanovanjskim vpra\u0161anjem je tesno povezano tudi zoperstavljanje alkoholizmu, ki se je, \u017eal zlasti v povojnem \u010dasu, zelo razpasel. Da se alkoholizem vse bolj \u0161iri, lahko razumemo, \u010de upo\u0161tevamo, da delavec po napornem delu, \u010de nima prijaznega doma, gre v gostilno ali to\u010dilnico \u017eganja in se tam zadr\u017euje do spanja, zapravljajo\u010d te\u017eko prislu\u017eeni denar za strup, nato pa se k po\u010ditku ule\u017ee v katerikoli zatohel in vla\u017een kot.\u201d<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 12<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Zakaj se je potrebno izogibati alkoholnim pija\u010dam, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 269<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 13<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Pijanca \u0161e otroci zasmehujejo, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 270<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 14<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Alkohol je stalno pil, gospodar nikoli ni bil, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 271<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 15<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Kdor misli, ne pije \u2013 kdor pije, ne misli, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 272<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 16<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Protialkoholna kampanja: Zakaj ste umorili svojo soprogo? Gospod sodnik, ne vem \u2026 bil sem opit, 1929<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno \u2013 higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 273<\/em><\/p>\n\n\n\n

20 \u2013 IZ GLA\u017dKOV GRE V GLAVE<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

VI \u2013 17<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razglas proti pijan\u010devanju in nespodobnemu obna\u0161anju, 1930
<\/strong>SI_ZAC\/0011 Okrajno glavarstvo in sresko na\u010delstvo Bre\u017eice, sig. F-53, a. \u0161. 55<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 18<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Popivanje in veselja\u010denje v vini\u010dariji ptujske trgovske dru\u017eine Kasimir na Popovskem Vrhu po trgatvi, 1931<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. \u0161. 1, ov. 69, \u0161t. 7<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 19<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Berilo o alkoholu, 1955<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-15. Narodni odbor op\u0107ine \u010cakovec, Redovni spis 2491\/1955.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Republi\u0161ki odbor Dru\u0161tva za boj proti alkoholizmu v Ljudski republiki Hrva\u0161ki in Komisija za boj proti alkoholizmu Glavnega odbora Rde\u010dega kri\u017ea za Hrva\u0161ko sta darovala \u0161olam \u201cLjudsko berilo o alkoholu\u201d. Le-to naj bi bilo v pomo\u010d u\u010diteljem in delavcem Rde\u010dega kri\u017ea pri \u201cvzgajanju otrok, mladine in star\u0161ev brez alkohola\u201d in pri uresni\u010devanju bolj preudarnega in vsebinsko obogatenega kulturnega \u017eivljenja pod geslom: \u201cV socializmu ni prostora za alkoholizem!\u201d.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 20<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obvestilo o otvoritvi razstave proti alkoholizmu, 3. junija 1957<\/strong><\/p>\n\n\n\n

HR-DAM-15. Narodni odbor op\u0107ine \u010cakovec, Redovni spis 5233\/1957.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Junija 1957 je Zavod za socialno zavarovanje v Vara\u017edinu v prostorih zdravstvenega doma organiziral razstavo proti alkoholizmu. Dru\u0161tvo za boj proti alkoholizmu \u201cPreporod\u201d je predlagalo, da razstavo predstavijo tudi v \u010cakovcu.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 21<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pesem s karikaturo, ki so jo napisali mornarji podmornice U\u2013753 kot zahvalo za poslano \u017elahtno kapljico, 1941<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/0110 Veliki \u017eupan mesta Maribor, spisi Glavnega urada pri Velikem \u017eupanu mesta Maribor : I. decernat, a. \u0161. 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ladjedelnica vojne mornarice v Wilhelmshafnu je junija 1941 mesto Maribor zaprosila, da bi prevzelo botrstvo nad novo podmornico U-753. \u0160e istega meseca je politi\u010dni komisar Fritz Knaus potrdil namero mesta, da botrstvo prevzame. Splavitev podmornice je bila 18. junija 1941 v Wilhelmshafnu, udele\u017eili pa so se je tudi predstavniki mesta. Ob splavitvi je politi\u010dni komisar Knaus naslovil na posadko pismo. V njem je izrazil upanje, da je podmornica \u017ee zaplula proti svoji prvi nalogi, ob tem pa \u017eelel mornarjem veliko uspehov in sre\u010de.  Prav tako jim je sporo\u010dil, da jim bo mesto v naslednjih dneh poslalo nekaj zabojev vina in ovratne rute z izvezenim mestnim grbom. Mornarji so v zahvalo mestu napisali pesem.<\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 22<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Plakat o odvra\u010danju slovenskega naroda od alkoholizma, 1938<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_ZAP\/0095 Varia<\/em><\/p>\n\n\n\n

VI \u2013 23<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skica prizora zlo\u010dina ter izsek iz sodbe obto\u017eenim umora s koli v vinogradu med trgatvijo v Slovenskih goricah, 1934<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SI_PAM\/0645 Okro\u017eno sodi\u0161\u010de Maribor 1898-1941, a. \u0161. 253, spis Kzp VII 95\/34<\/em><\/p>\n\n\n\n

Jeseni 1934 je pri\u0161lo med trgatvijo v slovenjegori\u0161kem Dragovi\u010du do mno\u017ei\u010dnega pretepa, pretepa\u010di so uporabljali tudi kole. Pri tem je Franc Slana utrpel smrtne po\u0161kodbe. Preiskovalci nikakor niso mogli ugotoviti, kdo je nesre\u010dniku zadal usoden udarec. Vsi obto\u017eeni so bili zaradi nasprotujo\u010dih si izjav pri\u010d na koncu opro\u0161\u010deni. Razstavljena je skica prizora zlo\u010dina.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

01 \u2013 IZ GLAVE GRE V ZEMLJO02 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO03 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO04 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO05 \u2013 IZ ZEMLJE GRE V TRTO06 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE07 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE08 \u2013 IZ TRTE GRE V GROZDJE09 \u2013 IZ GROZDJA GRE V SODE10 […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-7","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22,"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7\/revisions\/22"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vino-na-meji.zac.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}